Pojdi na vsebino

Tim Berners-Lee

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tim Berners-Lee
OM KBE FRS FREng FRSA 
Portret
RojstvoTimothy John Berners-Lee
8. junij 1955({{padleft:1955|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1][2][…] (69 let)
London[4]
Druga imenaTimBL
TBL
Državljanstvo Združeno kraljestvo[5][6]
IzobrazbaThe Queen's College, Oxford (BA)
Poklicračunalnikar, fizik, programer, univerzitetni učitelj, spletni razvijalec, inženir, izumitelj
Zakonci
Nancy Carlson
​
​
(por. 1990; loč. 2011)​

​
(por. 2014)​
NagradeTuringova nagrada (2016)
Nagrada kraljice Elizabete za inženirstvo (2013)
Član Nacionalne akademije znanosti ZDA (2009)
Order of Merit (2007)
ACM Software System Award (1995)
Znanstvena kariera
UstanoveCERN
Massachusetts Institute of Technology
World Wide Web Consortium
University of Oxford
University of Southampton
Spletna stranw3.org/People/Berners-Lee

Sir Timothy John »Tim« Berners-Lee, OM, KBE, FRS, britanski informatik, * 8. junij 1955, London, Združeno kraljestvo.

Študiral je fiziko na Queen's College v Oxfordu in že zgodaj pokazal zanimanje za računalništvo. Leta 1989 se je zaposlil v Cernu, kjer je zasnoval svetovni splet, izumil protokol HTTP in postavil prvi spletni strežnik. 25. decembra 1990 je s pomočjo sodelavcev pri Cernu vzpostavil prvo HTTP povezavo med odjemalcem in strežnikom preko interneta, zaradi česar je prepoznan kot izumitelj svetovnega spleta.

Danes deluje kot raziskovalec v laboratoriju za računalniške znanosti Tehnološkega inštituta Massachusettsa in direktor organizacije World Wide Web Consortium (W3C), ki koordinira razvoj svetovnega spleta.

Zgodnje življenje in izobraževanje

[uredi | uredi kodo]

Berners-Lee se je rodil 8. junija 1955 v Londonu v Angliji[7] kot najstarejši od štirih otrok Mary Lee Woods in Conway Berners-Lee. Njegovi starši – tako mati kot oče sta bila pionirja računalniške dobe, ki sta sodelovala pri izdelavi prvega komercialnega elektronskega računalnika[8] Ferranti Mark 1, ki je omogočal shranjevanje podatkov. Obiskoval je osnovno šolo Sheen Mount, nato pa je od leta 1969 do 1973 obiskoval Emanuel School v jugozahodnem Londonu.[9][10] Kot otrok je bil navdušen nad vlaki, tako da se je elektronike naučil iz makete železnice.[11] O leta 1973 do 1976 je študiral na The Queen's College v Oxfordu, kjer je diplomiral iz fizike.[9][7] Berners-Lee je med študijem na univerzi izdelal računalnik iz starega televizijskega sprejemnika.[12]

Kariera in raziskovanje

[uredi | uredi kodo]
Berners-Lee, 2005

Po diplomi je Berners-Lee delal kot inženir v telekomunikacijskem podjetju Plessey v mestu Poole v Dorsetu.[13] Leta 1978 se je pridružil D. G. Nash v Ferndownu v Dorsetu, kjer je pomagal ustvariti programsko opremo za tiskalnike.[13]

Berners-Lee je delal kot neodvisni izvajalec v CERN-u od junija do decembra 1980. Medtem ko je bil v Ženevi, je predlagal projekt, ki temelji na konceptu hiperteksta, da bi olajšal izmenjavo in posodabljanje informacij med raziskovalci.[14] Zato je zgradil prototip sistema z imenom INQUIRE.[15]

Potem ko je konec leta 1980 zapustil CERN, se je zaposlil pri John Poole's Image Computer Systems, Ltd, v Bournemouthu v Dorsetu.[16] Tri leta je vodil tehnični del podjetja.[17] Projekt, na katerem je delal, je bil "klic oddaljene procedure v realnem času", kjer je dobil izkušnje za delo z računalniškimi omrežji. [16] Leta 1984 se je vrnil v CERN.[18]

Leta 1989 je bil CERN največje Internetno vozlišče v Evropi in Berners-Lee je videl priložnost za povezovanje hiperbesedila z internetom:

I just had to take the hypertext idea and connect it to the TCP and DNS ideas and—ta-da!—the World Wide Web.

— Tim Berners-Lee[19]

Creating the web was really an act of desperation, because the situation without it was very difficult when I was working at CERN later. Most of the technology involved in the web, like the hypertext, like the Internet, multifont text objects, had all been designed already. I just had to put them together. It was a step of generalising, going to a higher level of abstraction, thinking about all the documentation systems out there as being possibly part of a larger imaginary documentation system.

— Tim Berners-Lee[20]
Ta računalnik NeXT je Berners-Lee uporabil v CERN-u in je postal prvi spletni strežnik na svetu

Dvanajstega marca 1989 je podal uradni predlog prve ideje spleta.[8] Njegov menedžer Mike Sendall je njegove predloge označil za "nejasne, a vznemirljive".[21] Podobne ideje kot tiste, na katerih temelji sistem INQUIRE, je uporabil za ustvarjanje svetovnega spleta, za katerega je zasnoval in zgradil prvi spletni brskalnik. Njegova programska oprema je delovala tudi kot urejevalnik (imenovan WorldWideWeb, delujoč na operacijskem sistemu NeXTSTEP) in kot prvi spletni strežnik, CERN HTTPd (okrajšava za Hypertext Transfer Protocol daemon).

Berners-Lee je 20. decembra 1990 objavil prvo spletno stran, ki je opisoval sam projekt; dostopen je bil na internetu iz omrežja CERN. Na spletnem mestu je bilo razloženo, kaj je svetovni splet ( World Wide Web) in kako lahko ljudje uporabljajo brskalnik in nastavijo spletni strežnik ter kako ustvariti lastno spletno mesto.[22][23][24][25][26] Berners-Lee je 6. avgusta 1991 na Usenetu prvič objavil javno povabilo k sodelovanju pri projektu WorldWideWeb. [27]

Na seznamu 80 kulturnih trenutkov, ki so oblikovali svet, ki ga je izbrala skupina 25 uglednih znanstvenikov, akademikov, pisateljev in svetovnih voditeljev, je bil izum svetovnega spleta uvrščen na prvo mesto z vnosom: »Najhitreje rastoči komunikacijski medij vseh časov, Internet, je za vedno spremenil podobo sodobnega življenja. V trenutku se lahko povežemo drug z drugim, po vsem svetu."[28]

Leta 1994 je Berners-Lee na Tehnološkem inštitute Massachusetts ustanovil W3C. Vključeval je različna podjetja, ki so bila pripravljena oblikovati standarde in priporočila za izboljšanje kakovosti spleta. Berners-Lee je svojo idejo dal na voljo brezplačno, brez patenta in brez licenčnin. World Wide Web Consortium se je odločil, da morajo njegovi standardi temeljiti na tehnologiji brez licenčnin, tako da bi jih lahko vsak zlahka prevzel.[29]

Berners-Lee je sodeloval pri poskusu razvoja Curl Corp in promociji programski jezik Curl.[30]

Leta 2001 je Berners-Lee postal pokrovitelj sklada East Dorset Heritage Trust.[31] Decembra 2004 je sprejel katedro za računalništvo na Šoli za elektroniko in računalništvo Univerze v Southamptonu, Hampshire, za delo na semantičnem spletu.[32][33]

V članku Timesa oktobra 2009 je Berners-Lee priznal, da je bil začetni par poševnic ("//") v spletnem naslovu "nepotreben". Za časopis je povedal, da bi zlahka oblikoval spletne naslove brez poševnic. "No, takrat se je to zdela dobra ideja," je dejal v svojem opravičilu.[34]

Delo v politiki

[uredi | uredi kodo]
Tim Berners-Lee na britanskem notranjem ministrstvu Home Office v Londonu, 11. marca 2010

Junija 2009 je takratni britanski premier Gordon Brown napovedal, da bo Berners-Lee sodeloval z vlado Združenega kraljestva, da bi pripomogel k večji odprtosti in dostopnosti podatkov na spletu.[35] Berners-Lee in profesor Nigel Shadbolt sta dve ključni osebi izza data.gov.uk, vladnim projektom Združenega kraljestva, za odprtje skoraj vseh podatkov pridobljenih za uradne namene, za brezplačno ponovno uporabo. Berners-Lee je komentiral odprtje podatkov aprila 2010: "Spremembe signalizirajo širšo kulturno spremembo v vladi, ki temelji na predpostavki, da bi morale biti informacije v javni domeni, razen če obstaja dober razlog, da ne—in ne obratno." Povedal je še: "Večja odprtost, odgovornost in preglednost v vladi bo ljudem omogočila večjo izbiro in posameznikom olajšala bolj neposredno vključevanje v vprašanja, ki so zanje pomembna."[36]

Berners-Lee, govornik ob ustanovitvi World Wide Web Foundation

Novembra 2009 je Berners-Lee ustanovil fundacijo World Wide Web Foundation (WWWF), da bi začel kampanjo za "izboljšajmo splet za opolnomočenje človeštva z uvedbo transformativnih programov, ki gradijo lokalne zmogljivosti za izkoriščanje spleta kot medija za pozitivne spremembe".[37]

Berners-Lee je eden od pionirjev, ki se zavzema za nevtralnost omrežja [38] in je izrazil stališče, da bi morali ponudniki internetnih storitev zagotavljati "povezljivost brez obveznosti" in ne bi smeli niti nadzirati niti spremljati dejavnosti brskanja strank brez njihovega izrecnega soglasja.[39][40] Zagovarja idejo, da je nevtralnost omrežja človekova pravica: "Grožnje internetu, kot so podjetja ali vlade, ki posegajo v internetni promet ali vohljajo v njem, ogrožajo osnovne pravice človekovih omrežij."[41] Berners-Lee je sodeloval v odprtem pismu ameriški zvezni komisiji za komunikacije (FCC). On in 20 drugih internetnih pionirjev so pozvali FCC, naj prekliče glasovanje 14. decembra 2017 za ohranitev nevtralnosti omrežja. Pismo je bilo naslovljeno na senatorja Rogerja Wickerja, senatorja Briana Schatza, predstavnico Marsho Blackburn in predstavnika Michaela F. Doyla.[42]

Berners-Lee se je pridružil svetu svetovalcev start-up State.com s sedežem v Londonu.[43] Od maja 2012 je predsednik Open Data Institute[44], ki ga je leta 2012 soustanovil z Nigelom Shadboltom.

Berners-Leejev tvit "To je za vsakogar"[45] na poletnih olimpijskih igrah 2012 v Londonu

in Berners-Lee vodi koalicijo javnih in zasebnih organizacij, ki vključujejo Google, Facebook, Intel in Microsoft. A4AI si prizadeva, da bi dostop do interneta postal cenovno ugodnejši, tako bi se dostop lahko razširil v državah v razvoju, kjer je na spletu le 31% ljudi. Berners-Lee bo sodeloval s tistimi, ki želijo znižati cene dostopa do interneta, tako da bodo padle pod svetovni cilj Komisije ZN za širokopasovne povezave 5% mesečnega dohodka.[46]

Berners-Lee na Massachusetts Institute of Technology vodi Skupino za decentraliziranje informacij, vodi Solid, skupni projekt s Qatar Computing Research Institute, katerega cilj je korenito spremeniti način delovanja spletnih aplikacij danes, kar ima za posledico pravno lastništvo podatkov in izboljšano zasebnost.[47] Oktobra 2016 se je pridružil Oddelku za računalništvo na Univerzi v Oxfordu kot profesorski raziskovalec[48] in kot sodelavec Christ Church, enega od kolidžov v Oxfordu.[49]

Od sredine 2010-ih je Berners-Lee sprva ostal nevtralen glede nastajajočega predloga za Encrypted Media Extensions (EME) s svojimi kontroverznimi posledicami Upravljanja digitalnih pravic (DRM).[50] Marca 2017 je menil, da mora zavzeti stališče, ki naj bi podprlo predlog EME.[50] Utemeljil je EME-jeve prednosti, obenem pa opozoril, da je DRM neizogiben.[50] Kot direktor W3C je julija 2017 odobril končno specifikacijo.[51][50] Njegovemu stališču so nekateri nasprotovali, vključno z Electronic Frontier Foundation (EFF), kampanjo anti-DRM Defective by Design in Free Software Foundation. [51] Različni pomisleki so vključevali, da ne podpirajo odprte filozofije interneta proti komercialnim interesom in tveganje, da bodo uporabniki prisiljeni uporabljati določen spletni brskalnik za ogled določene vsebine DRM.[50] EFF je vložil uradno pritožbo, ki ni uspela in specifikacija EME je septembra 2017 postala uradno priporočilo W3C.[52]

30. septembra 2018 je Berners-Lee napovedal svoje novo odprtokodno zagonsko podjetje Inrupt, da bi spodbudil komercialni ekosistem okoli projekta Solid, katerega cilj je uporabnikom dati več nadzora nad njihovimi osebnimi podatki in jim omogočiti, da izberejo, kam gredo podatki, komu je dovoljeno videti določene elemente in katere aplikacije lahko vidijo te podatke.[53][54]

Tim Berners-Lee v Muzeju znanosti za dogodek Web@30, marec 2019

Novembra 2019 sta na Internet Governance Forumu v Berlinu Berners-Lee in WWWF spisala Internetno pogodbo, manifest, v katerem je podal svoj pogled na uporabo spleta v prihodnje. Vlade, podjetja in državljane je želel prepričati, da se zavežejo devetim načelom za prenehanje "zlorabe", z opozorilom, da "če bomo ne ukrepali sedaj – in delovali skupaj za preprečitev zlorabe spleta s strani tistih, ki želijo izkoriščati, deliti in spodkopavati, bomo tvegali, da bomo zapravili [njegov potencial za dobro]."[55] Pogodbo je podpisalo precej politikov, podjetij in soustvarjalcev spletnih vsebin, med drugim tudi Facebook, Google in Microsoft.[56]

Ob 30. obletnici interneta je Berners-Lee v odprtem pismu zapisal, da World Wide Web ni več to, kar je bil - zlonamerno vedenje uporabnikov: sponzorirane objave, plačljive vsebine, hekanje, spletno nadlegovanje vodijo v pogubo. Drugo težavo je videl v tehnoloških velikanih, ki skorajda posedujejo spletno okolje. Google, Facebook in Twitter ne le, da služijo ogromno denarja na račun uporabnikov, ampak tudi izkoriščajo njihove osebne podatke.[56][57]

Nagrade in priznanja

[uredi | uredi kodo]

Berners-Lee je prejel številne nagrade in priznanja. Leta 2004 ga je kraljica Elizabeta II. nagradila s plemiškim nazivom "za zasluge za svetovni razvoj interneta".[58][59]

13. junija 2007 je bil imenovan v Order of Merit (OM).[60] Podelitev tega redu je v osebni pristojnosti kraljice in ne zahteva priporočil ministrov ali predsednika vlade.

Leta 2001 je bil izvoljen za člana Kraljeve družbe (FRS). [61] Leta 2004 je bil izvoljen tudi za člana American Philosophical Society[62] in leta 2007 v National Academy of Engineering.

Podelili so mu častne diplome na številnih univerzah po vsem svetu, vključno z Manchestrom (njegovi starši so v 1940-ih delali na Manchester Mark 1), Harvardom in Yaleom.[63][64][65]

Leta 2013 je prejel Nagrado kraljice Elizabete za inženirstvo.[66] 4. aprila 2017 je prejel Turingovo nagrado 2016 "za izum svetovnega spleta, prvega spletnega brskalnika ter temeljnih protokolov in algoritmov, ki omogočajo širjenje spleta".[67]

Osebno življenje

[uredi | uredi kodo]

Berners-Lee je dejal: "Rad ločujem delo in osebno življenje."[68]

Berners-Lee se je leta 1990 poročil z Nancy Carlson, ameriško računalniško programerko. Delala je tudi v Švici pri Svetovni zdravstveni organizaciji.[69] Imela sta dva otroka in se ločila leta 2011. Leta 2014 se je v Londonu poročil z Rosemary Leith.[70] Leith je kanadska internetna in bančna podjetnica ter ustanovna direktorica Berners-Lee-jeve fundacije World Wide Web Foundation.[71] Par sodeluje tudi pri tveganem kapitalu za podporo podjetjem za umetno inteligenco.[72]

Berners-Lee je bil vzgojen kot anglikanec, vendar se je v mladosti oddaljil od vere. Ko je postal starš, je postal Unitarist univerzalist (UU).[73] Ko so ga vprašali, ali verjame v Boga, je dejal: "Ne v smislu večine ljudi, sem ateist in unitarist univerzalist."[74]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ http://www.w3.org/People/Berners-Lee/Longer.html
  2. ↑ Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
  3. ↑ SNAC — 2010.
  4. ↑ Brockhaus Enzyklopädie
  5. ↑ http://www.bbc.co.uk/blogs/magazinemonitor/2009/10/11-week/
  6. ↑ Record #121649091 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  7. ↑ 7,0 7,1 »Berners-Lee Longer Biography«. World Wide Web Consortium. Pridobljeno 18. januarja 2011.
  8. ↑ 8,0 8,1 »Izumitelj in rešitelj svetovnega spleta«. www.delo.si. Pridobljeno 20. junija 2022.
  9. ↑ 9,0 9,1 ,. Who's Who. A & C Black, an imprint of Bloomsbury Publishing plc. (zahtevana naročnina)
  10. ↑ »Web's inventor gets a knighthood«. BBC News. 31. december 2003. Pridobljeno 10. novembra 2015.
  11. ↑ »Lunch with the FT: Tim Berners-Lee«. Financial Times. 7. september 2012.
  12. ↑ »He caught us all in the Web!«. The Hindu (v angleščini). 1. september 2018. ISSN 0971-751X. Pridobljeno 2. septembra 2018.
  13. ↑ 13,0 13,1 »Berners-Lee Longer Biography«. World Wide Web Consortium. Pridobljeno 18. januarja 2011.
  14. ↑ »Berners-Lee's original proposal to CERN«. World Wide Web Consortium. Marec 1989. Pridobljeno 25. maja 2008.
  15. ↑ Stewart, Bill. »Tim Berners-Lee, Robert Cailliau, and the World Wide Web«. Pridobljeno 22. julija 2010.
  16. ↑ 16,0 16,1 Berners-Lee, Tim. »Frequently asked questions«. World Wide Web Consortium. Pridobljeno 22. julija 2010.
  17. ↑ Grossman, Wendy (15. julij 1996). »All you never knew about the Net ...«. The Independent.
  18. ↑ Stewart, Bill. »Tim Berners-Lee, Robert Cailliau, and the World Wide Web«. Pridobljeno 22. julija 2010.
  19. ↑ Berners-Lee, Tim. »Answers for Young People«. World Wide Web Consortium. Pridobljeno 25. maja 2008.
  20. ↑ »Visionary of the Internet«. www.achievement.org. American Academy of Achievement. 22. junij 2007.
  21. ↑ »Ten Years Public Domain for the Original Web Software«. CERN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. novembra 2010. Pridobljeno 21. julija 2010.
  22. ↑ »Welcome to info.cern.ch, the website of the world's first-ever web server«. CERN. Pridobljeno 25. maja 2008.
  23. ↑ »World Wide Web—Archive of world's first website«. World Wide Web Consortium. Pridobljeno 25. maja 2008.
  24. ↑ »World Wide Web—First mentioned on USENET«. 6. avgust 1991. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. maja 2008. Pridobljeno 25. maja 2008.
  25. ↑ »The original post to alt.hypertalk describing the WorldWideWeb Project«. Google Groups. 9. avgust 1991. Pridobljeno 25. maja 2008.
  26. ↑ »He caught us all in the Web!«. The Hindu (v angleščini). 1. september 2018. ISSN 0971-751X. Pridobljeno 2. septembra 2018.
  27. ↑ Van der Hiel, Amy (4. avgust 2016). »25 Years ago the world changed forever«. W3C. Pridobljeno 5. avgusta 2021.
  28. ↑ »80 moments that shaped the world«. British Council. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. junija 2016. Pridobljeno 13. maja 2016.
  29. ↑ »Patent Policy—5 February 2004«. World Wide Web Consortium. 5. februar 2004. Pridobljeno 25. maja 2008.
  30. ↑ »Web inventor Tim Berners-Lee wants 'personal empowerment' for users, through his data startup«. The Boston Globe. 29. december 2020.
  31. ↑ Klooster, John W., (2009), Icons of Invention: the makers of the modern world from Gutenberg to Gates, ABC-CLIO, p. 611.
  32. ↑ Berners-Lee, T.; Hendler, J.; Lassila, O. (2001). »The Semantic Web«. Scientific American. 2841 (5): 34. Bibcode:2001SciAm.284e..34B. doi:10.1038/scientificamerican0501-34.
  33. ↑ »Tim Berners-Lee, World Wide Web inventor, to join ECS«. World Wide Web Consortium. 2. december 2004. Pridobljeno 25. maja 2008.
  34. ↑ »Berners-Lee 'sorry' for slashes«. BBC. 14. oktober 2009. Pridobljeno 14. oktobra 2009.
  35. ↑ »Tim Berners-Lee«. World Wide Web Consortium. 10. junij 2009. Pridobljeno 10. julija 2009.
  36. ↑ »Ordnance Survey offers free data access«. BBC News. 1. april 2010. Pridobljeno 3. aprila 2009.
  37. ↑ FAQ—World Wide Web Foundation. Retrieved 18 January 2011.
  38. ↑ Ghosh, Pallab (15. september 2008). »Web creator rejects net tracking«. BBC. Pridobljeno 15. septembra 2008. Warning sounded on web's future.
  39. ↑ Cellan-Jones, Rory (Marec 2008). »Web creator rejects net tracking«. BBC. Pridobljeno 25. maja 2008. Sir Tim rejects net tracking like Phorm.
  40. ↑ Adams, Stephen (Marec 2008). »Web inventor's warning on spy software«. The Daily Telegraph. London. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. maja 2008. Pridobljeno 25. maja 2008. Sir Tim rejects net tracking like Phorm.
  41. ↑ Berners, Tim (december 2010). »Long Live the Web: A Call for Continued Open Standards and Neutrality«. Scientific American. Pridobljeno 21. decembra 2011.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  42. ↑ "Vint Cerf, Tim Berners-Lee, and 19 other technologists pen letter asking FCC to save net neutrality". VB News. Retrieved 14 December 2017
  43. ↑ »State.com/about/people«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2016. Pridobljeno 9. septembra 2013.
  44. ↑ Computing, Government (23. maj 2012). »Government commits £10m to Open Data Institute«. The Guardian.
  45. ↑ Berners-Lee, Tim (27. julij 2012). »This is for everyone«. Twitter. Pridobljeno 28. julija 2012.
  46. ↑ Gibbs, Samuel (7. oktober 2013). »Sir Tim Berners-Lee and Google lead coalition for cheaper internet«. The Guardian. Pridobljeno 8. oktobra 2013.
  47. ↑ Weinberger, David, "How the father of the World Wide Web plans to reclaim it from Facebook and Google". Digital Trends, 10 August 2016. Retrieved 31 October 2016.
  48. ↑ »Sir Tim Berners-Lee joins Oxford's Department of Computer Science«. UK: University of Oxford. 27. oktober 2016.
  49. ↑ »Sir Tim Berners-Lee joins Oxford's Department of Computer Science and Christ Church«. UK: Christ Church, Oxford. 27. oktober 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. junija 2022. Pridobljeno 14. novembra 2016.
  50. ↑ 50,0 50,1 50,2 50,3 50,4 McCarthy, Kieren (6. marec 2017). »Sir Tim Berners-Lee refuses to be King Canute, approves DRM as Web standard«. The Register. Situation Publishing. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. oktobra 2018. Pridobljeno 30. maja 2019.
  51. ↑ 51,0 51,1 Cardoza, Christina (7. julij 2017). »DRM concerns arise as W3C's Tim Berners-Lee approves the EME specification«. SD Times. BZ Media LLC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. maja 2019. Pridobljeno 12. marca 2019.
  52. ↑ McCarthy, Kieren (18. september 2017). »DRM now a formal Web recommendation after protest vote fails«. The Register. Situation Publishing. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. februarja 2019. Pridobljeno 30. maja 2019.
  53. ↑ »Tim Berners-Lee project gives you more control over web data«. Engadget (v ameriški angleščini). Pridobljeno 30. septembra 2018.
  54. ↑ »Exclusive: Tim Berners-Lee tells us his radical new plan to upend the World Wide Web=Fast Company« (v ameriški angleščini). Pridobljeno 29. septembra 2018.
  55. ↑ CNA Staff (25. november 2019). »Web inventor Tim Berners-Lee launches plan to stop Internet abuse«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. novembra 2019. Pridobljeno 25. novembra 2019.
  56. ↑ 56,0 56,1 »30. obletnica interneta, njegov izumitelj pa popolnoma razočaran«. svetkapitala.delo.si. Pridobljeno 22. junija 2022.
  57. ↑ WPadmin (20. marec 2017). »Splet je v nevarnosti, svari njegov izumitelj«. Tehnozvezdje. Pridobljeno 22. junija 2022.
  58. ↑ »Web's inventor gets a knighthood«. BBC News. 31. december 2003. Pridobljeno 10. novembra 2015.
  59. ↑ »Creator of the web turns knight«. BBC News. 16. julij 2004. Pridobljeno 10. novembra 2015.
  60. ↑ »Web inventor gets Queen's honour«. BBC. 13. junij 2007. Pridobljeno 25. maja 2008.
  61. ↑ »Fellowship of the Royal Society 1660–2015«. London: Royal Society. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. oktobra 2015.
  62. ↑ »APS Member History«. search.amphilsoc.org. Pridobljeno 14. junija 2021.
  63. ↑ »Scientific pioneers honoured by The University of Manchester«. manchester.ac.uk. 2. december 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. oktobra 2013. Pridobljeno 28. maja 2016.
  64. ↑ "Yale awards 12 honorary degrees at 2014 graduation". Yale News, 19 May 2014. Retrieved 28 May 2016.
  65. ↑ "Harvard awards 9 honorary degrees", Harvard Gazette, 26 May 2011. Retrieved 28 May 2016.
  66. ↑ »Sir Tim Berners-Lee Receives Inaugural Queen Elizabeth Prize for Engineering, 2013«. Web foundation.org. 18. marec 2013.
  67. ↑ »A. M. Turing Award«. Association for Computing Machinery. 2016. Pridobljeno 4. aprila 2017.
  68. ↑ »Frequently asked questions by the Press – Tim BL«. www.w3.org. Pridobljeno 10. septembra 2020.
  69. ↑ »Nancy Carlson Is Wed to Timothy Berners-Lee« (v angleščini). Pridobljeno 22. junija 2018.
  70. ↑ "Ms Rosemary Leith and Sir Tim Berners-Lee are delighted to announce that they celebrated their marriage on 20 June 2014...." World Wide Web Foundation.
  71. ↑ »Rosemary Leith«. World Wide Web Foundation (v ameriški angleščini). Pridobljeno 23. junija 2018.
  72. ↑ »VC firm Glasswing names Jibo, John Hancock execs to advisory board«. www.bizjournals.com. 8. maj 2018. Pridobljeno 22. junija 2018.
  73. ↑ »Faces of the week«. 26. september 2003.
  74. ↑ Döpfner, Mathias. »The inventor of the web Tim Berners-Lee on the future of the internet, 'fake news,' and why net neutrality is so important«. Business Insider. Pridobljeno 24. decembra 2019.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Tim Berners-Lee.
Predhodnik: 
Prvi prejemnik 		Dobitnik tehnološke nagrade tisočletja
2004 (za World Wide Web) 		Naslednik: 
Shuji Nakamura
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tim_Berners-Lee&oldid=6178405«