ISSN 1725-5155 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 345 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 51 |
|
|
II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna |
|
|
|
ODLOČBE/SKLEPI |
|
|
|
Svet |
|
|
|
2008/971/ES |
|
|
* |
||
|
|
2008/972/ES |
|
|
* |
||
|
|
Komisija |
|
|
|
2008/973/ES |
|
|
* |
Odločba Komisije z dne 15. decembra 2008 o spremembi Direktive Sveta 2002/56/ES glede datuma, določenega v členu 21(3), do katerega se državam članicam dovoli podaljšanje odločitev v zvezi z enakovrednostjo semenskega krompirja iz tretjih držav (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 8135) ( 1 ) |
|
|
III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU |
|
|
|
AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU |
|
|
* |
||
|
* |
|
|
Popravki |
|
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna
UREDBE
23.12.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 345/1 |
UREDBA SVETA (ES) št. 1322/2008
z dne 28. novembra 2008
o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2009 uporabljajo v Baltskem morju
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 20 Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto (2) in zlasti člena 2 Uredbe,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1098/2007 z dne 18. septembra 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže (3) ter zlasti člena 5 in člena 8(3) Uredbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 2371/2002 mora Svet sprejeti ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev dostopa do voda in virov ter trajnostnega zasledovanja ribolovnih aktivnosti ob upoštevanju razpoložljivega znanstvenega mnenja in zlasti poročila, ki ga pripravi Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo, ter mnenja regionalnega svetovalnega sveta za Baltsko morje. |
(2) |
V skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 2371/2002 mora Svet določiti omejitve ribolovnih možnosti po ribolovnih območjih ali skupinah ribolovnih območij ter dodeli te možnosti državam članicam. |
(3) |
Zaradi zagotovitve učinkovitega upravljanja ribolovnih možnosti bi bilo treba določiti posebne pogoje za izvajanje ribolovne dejavnosti. |
(4) |
Treba je določiti načela in nekatere postopke upravljanja ribištva na ravni Skupnosti, da bi lahko države članice zagotovile upravljanje plovil, ki plujejo pod njihovimi zastavami. |
(5) |
V členu 3 Uredbe (ES) št. 2371/2002 so opredeljeni pojmi, pomembni za dodelitev ribolovnih možnosti. |
(6) |
V skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 847/96 je treba opredeliti staleže, za katere veljajo različni tam navedeni ukrepi. |
(7) |
Uporaba ribolovnih možnosti bi morala biti v skladu z zadevno zakonodajo Skupnosti in zlasti z Uredbo Komisije (EGS) št. 2807/83 z dne 22. septembra 1983 o podrobnih pravilih za evidentiranje podatkov o ulovu rib držav članic (4), Uredbo Sveta (EGS) št. 2930/86 z dne 22. septembra 1986 o določanju značilnosti ribiških plovil (5), Uredbo Komisije (EGS) št. 1381/87 z dne 20. maja 1987 o določitvi podrobnih pravil za označevanje in dokumentacijo ribiških plovil (6), Uredbo Sveta (EGS) št. 3880/91 z dne 17. decembra 1991 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (7), Uredbo Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (8), Uredbo Komisije (ES) št. 2244/2003 z dne 18. decembra 2003 o podrobnih pravilih v zvezi s satelitskimi sistemi za spremljanje plovil (9) in Uredbo Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Oresundu (10) ter Uredbo (ES) št. 1098/2007. |
(8) |
Da bi zagotovili, da se letne ribolovne možnosti določijo sorazmerno glede na trajnostno izkoriščanje virov z okoljskega, gospodarskega in socialnega vidika, so se pri določitvi celotnih dovoljenih ulovov upoštevala vodilna načela, kot so opisana v Sporočilu Komisije Svetu o ribolovnih možnostih za leto 2009: Politična izjava Evropske komisije. |
(9) |
Da bi prispevali k ohranjanju staležev rib, bi bilo treba v letu 2009 izvesti nekatere dopolnilne ukrepe glede tehničnih pogojev za ribolov. |
(10) |
Da bi se zagotovilo preživljanje ribičev v Skupnosti, je pomembno, da se ribolov začne s 1. januarjem 2009. Glede na nujnost zadeve je treba odobriti izjemo od roka šestih tednov iz točke I.3 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbam o ustanovitvi Evropskih skupnosti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV
Člen 1
Predmet
V tej uredbi so določene ribolovne možnosti za leto 2009 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Baltskem morju ter s tem povezani pogoji, pod katerimi je mogoče te ribolovne možnosti uporabljati.
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta uredba se uporablja za ribiška plovila Skupnosti (plovila Skupnosti), ki delujejo v Baltskem morju.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 se ta uredba ne uporablja za ribolovne dejavnosti, ki se opravljajo izključno za namen znanstvenih raziskav, ki se izvajajo z dovoljenjem in pod nadzorom zadevne države članice ter o katerih sta vnaprej obveščeni Komisija in država članica, v vodah katere se raziskava opravlja.
Člen 3
Opredelitve pojmov
Poleg opredelitev iz člena 3 Uredbe (ES) št. 2371/2002 se v tej uredbi uporabljajo naslednje opredelitve:
(a) |
cone Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) so tiste, ki so opredeljene v Uredbi (EGS) št. 3880/91; |
(b) |
„Baltsko morje“ pomeni podrazdelke ICES 22–32; |
(c) |
„celotni dovoljni ulov (TAC)“ pomeni količino, ki jo je mogoče naloviti iz posameznega staleža vsako leto; |
(d) |
„kvota“ pomeni delež TAC, dodeljenega Skupnosti, državi članici ali tretji državi; |
(e) |
„dan odsotnosti iz pristanišča“ pomeni neprekinjeno obdobje 24 ur ali del takega obdobja, v katerem je plovilo odsotno iz pristanišča. |
POGLAVJE II
RIBOLOVNE MOŽNOSTI IN S TEM POVEZANI POGOJI
Člen 4
Omejitve ulova in dodelitve
Omejitve ulova, dodelitve teh omejitev med države članice in dodatni pogoji v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 847/96 so določeni v Prilogi I k tej uredbi.
Člen 5
Posebne določbe o dodelitvah
1. Dodelitev omejitev ulova med države članice, določena v Prilogi I, ne posega v:
(a) |
izmenjave v skladu s členom 20(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002; |
(b) |
ponovne dodelitve v skladu s členom 21(4), členom 23(1) in členom 32(2) Uredbe (EGS) št. 2847/93; |
(c) |
dodatna iztovarjanja, dovoljena na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96; |
(d) |
zadržane količine v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96; |
(e) |
odbitke v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 847/96. |
2. Za namene zadržanja kvot, ki se bodo prenesle v leto 2010, se lahko z odstopanjem od Uredbe (ES) št. 847/96 uporabi člen 4(2) navedene uredbe za vse staleže, za katere velja analitski TAC.
Člen 6
Pogoji za ulov in prilov
1. Ribe iz staležev, za katere so določene omejitve ulova, se smejo obdržati na krovu ali iztovarjati samo, če:
(a) |
so ulove izvršila plovila države članice, katere kvota še ni izčrpana, ali |
(b) |
so ribe vrste, ki ni sled in papalina, pomešane z drugimi vrstami in ulovi niso razvrščeni ne na krovu ne ob iztovarjanju ter so bile ulovljene z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa manjšo od 32 mm. |
2. Vsi iztovori se pripišejo v kvoto ali, če delež Skupnosti ni razdeljen med države članice s kvotami, v delež Skupnosti razen ulovov na podlagi določb odstavka 1(b).
3. Kadar je kvota, dodeljena državi članici za sled, izčrpana, plovila, ki plujejo pod zastavo te države članice in so registrirana v Skupnosti ter delujejo v ribolovnih območjih, za katera velja zadevna kvota, ne smejo iztovarjati ulovov, ki niso razvrščeni in vsebujejo sled.
4. Kadar je kvota, dodeljena državi članici za papalino, izčrpana, plovila, ki plujejo pod zastavo te države članice in so registrirana v Skupnosti ter delujejo v ribolovnih območjih, za katera velja zadevna kvota, ne smejo iztovarjati ulovov, ki niso razvrščeni in vsebujejo sled.
Člen 7
Omejitve ribolovnega napora
1. Omejitve ribolovnega napora so določene v Prilogi II.
2. Omejitve iz odstavka 1 se uporabljajo za podrazdelka ICES 27 in 28.2, če Komisija ni sprejela odločitve v skladu s členom 29(2) Uredbe (ES) št. 1098/2007, ki bi izključila navedene podrazdelke iz omejitev, navedenih v členu 8(1)(b), (3), (4) in (5) ter členu 13 navedene uredbe.
3. Omejitve iz odstavka 1 se uporabljajo za podrazdelek ICES 28.1, če Komisija ni sprejela odločitve v skladu s členom 29(4) Uredbe (ES) št. 1098/2007, da se omejitve, navedene v členu 8(1)(b), (3), (4) in (5) Uredbe (ES) št. 1098/2007 uporabljajo za naveden podrazdelek.
Člen 8
Prehodni tehnični ukrepi
Prehodni tehnični ukrepi so določeni v Prilogi III.
POGLAVJE III
KONČNE DOLOČBE
Člen 9
Pošiljanje podatkov
Kadar države članice na podlagi člena 15(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93 pošljejo Komisiji podatke o iztovoru količin ujetih staležev, uporabijo kode staležev, določene v Prilogi I k tej uredbi.
Člen 10
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2009.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 28. novembra 2008
Za Svet
Predsednik
M. BARNIER
(1) UL L 358, 31.12.2002, str. 59.
(2) UL L 115, 9.5.1996, str. 3.
(3) UL L 248, 22.9.2007, str. 1.
(4) UL L 276, 10.10.1983, str. 1.
(5) UL L 274, 25.9.1986, str. 1.
(6) UL L 132, 21.5.1987, str. 9.
(7) UL L 365, 31.12.1991, str. 1.
(8) UL L 261, 20.10.1993, str. 1.
(9) UL L 333, 20.12.2003, str. 17.
(10) UL L 349, 31.12.2005, str. 1.
PRILOGA I
Omejitve ulova in s tem povezani pogoji za letno upravljanje omejitev ulova, ki veljajo za plovila Skupnosti na območjih, kjer obstajajo omejitve ulova po vrstah in območjih
Naslednje tabele določajo celotne dovoljene ulove in kvote (v tonah žive teže, razen če ni določeno drugače) po staležu, dodelitve državam članicam in s tem povezane pogoje za letno upravljanje kvot.
Za vsako območje so staleži rib navedeni po abecednem redu latinskih imen vrste. Za namene teh tabel so uporabljene kode za različne vrste, kot sledi:
Znanstveno ime |
Koda Alpha-3 |
Domače ime |
Clupea harengus |
HER |
Atlantski sled |
Gadus morhua |
COD |
Trska |
Platichthys flesus |
FLX |
Iverka |
Pleuronectes platessa |
PLE |
Morska plošča |
Psetta maxima |
TUR |
Romb |
Salmo salar |
SAL |
Atlantski losos |
Sprattus sprattus |
SPR |
Papalina |
|
|
|||||||
Finska |
67 777 |
|
||||||
Švedska |
14 892 |
|
||||||
ES |
82 669 |
|
||||||
TAC |
82 669 |
Analitski TAC. Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96. Uporablja se člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |
|
|
|||||||
Danska |
3 809 |
|
||||||
Nemčija |
14 994 |
|
||||||
Poljska |
3 536 |
|
||||||
Finska |
2 |
|
||||||
Švedska |
4 835 |
|
||||||
ES |
27 176 |
|
||||||
TAC |
27 176 |
Analitski TAC. Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |
|
|
|||||||
Danska |
3 159 |
|
||||||
Nemčija |
838 |
|
||||||
Estonija |
16 134 |
|
||||||
Latvija |
3 982 |
|
||||||
Litva |
4 192 |
|
||||||
Poljska |
35 779 |
|
||||||
Finska |
31 493 |
|
||||||
Švedska |
48 032 |
|
||||||
ES |
143 609 |
|
||||||
TAC |
Ni pomembno. |
Analitski TAC. Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |
|
|
|||||||
Estonija |
16 113 |
|
||||||
Latvija |
18 779 |
|
||||||
ES |
34 892 |
|
||||||
TAC |
34 892 |
Analitski TAC. Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96. Uporablja se člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |
|
|
|||||||
Danska |
10 241 |
|
||||||
Nemčija |
4 074 |
|
||||||
Estonija |
998 |
|
||||||
Latvija |
3 808 |
|
||||||
Litva |
2 509 |
|
||||||
Poljska |
11 791 |
|
||||||
Finska |
784 |
|
||||||
Švedska |
10 375 |
|
||||||
ES |
44 580 |
|
||||||
TAC |
Ni pomembno. |
Analitski TAC. Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |
|
|
|||||||
Danska |
7 130 |
|
||||||
Nemčija |
3 487 |
|
||||||
Estonija |
158 |
|
||||||
Latvija |
590 |
|
||||||
Litva |
383 |
|
||||||
Poljska |
1 908 |
|
||||||
Finska |
140 |
|
||||||
Švedska |
2 541 |
|
||||||
ES |
16 337 |
|
||||||
TAC |
16 337 |
Analitski TAC. Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |
|
|
|||||||
Danska |
2 179 |
|
||||||
Nemčija |
242 |
|
||||||
Poljska |
456 |
|
||||||
Švedska |
164 |
|
||||||
ES |
3 041 |
|
||||||
TAC |
3 041 |
Previdnostni TAC. Uporablja se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |
|
|
|||||||
Danska |
64 184 (1) |
|
||||||
Nemčija |
7 141 (1) |
|
||||||
Estonija |
6 523 (1) |
|
||||||
Latvija |
40 824 (1) |
|
||||||
Litva |
4 799 (1) |
|
||||||
Poljska |
19 471 (1) |
|
||||||
Finska |
80 033 (1) |
|
||||||
Švedska |
86 758 (1) |
|
||||||
ES |
309 733 (1) |
|
||||||
TAC |
Ni pomembno. |
Analitski TAC. Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |
|
|
|||||||
Estonija |
1 581 (2) |
|
||||||
Finska |
13 838 (2) |
|
||||||
ES |
15 419 (2) |
|
||||||
TAC |
Ni pomembno. |
Analitski TAC. Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |
|
|
|||||||
Danska |
39 453 |
|
||||||
Nemčija |
24 994 |
|
||||||
Estonija |
45 813 |
|
||||||
Latvija |
55 332 |
|
||||||
Litva |
20 015 |
|
||||||
Poljska |
117 424 |
|
||||||
Finska |
20 652 |
|
||||||
Švedska |
76 270 |
|
||||||
ES |
399 953 |
|
||||||
TAC |
Ni pomembno. |
Analitski TAC. Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Uporablja se člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96. Uporablja se člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96. |
(1) Izraženo s številom posameznih rib.
(2) Izraženo s številom posameznih rib.
PRILOGA II
Omejitve ribolovnega napora
1. |
Države članice za plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, zagotovijo, da je ribolov z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa, enako ali večjo od 90 mm, z zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami ali trislojnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa, enako ali večjo od 90 mm, pridnenimi parangali, parangali razen z visečimi parangali, ročnimi ribiškimi vrvicami in svetlečo opremo dovoljen za največ:
|
2. |
Največje število dni odsotnosti iz pristanišča na leto, ko je plovilo lahko prisotno na obeh območjih, opredeljenih v točkah 1(a) in (b), če lovi z orodjem iz točke 1, ne sme presegati največjega števila dni, dodeljenega za enega izmed omenjenih območij. |
PRILOGA III
Prehodni tehnični ukrepi
Omejitve ribolova iverke in romba
1. |
Prepovedano je na krovu obdržati naslednje vrste rib, ujete na zemljepisnih območjih in v obdobjih, ki so navedena spodaj:
|
2. |
Z odstopanjem od točke 1 se v primeru ribolova z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami in podobno opremo z velikostjo mrežnega očesa 105 mm ali več ali z zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami ali trislojnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa 100 mm ali več prilove iverke in romba lahko obdrži na krovu in iztovori v mejah 10 % žive teže celotnega ulova, ki se obdrži na krovu in iztovori med obdobji prepovedi iz točke 1. |
23.12.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 345/10 |
UREDBA SVETA (ES, EURATOM) št. 1323/2008
z dne 18. decembra 2008
o prilagoditvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter korekcijskih koeficientov, ki se zanje uporabljajo, z učinkom od 1. julija 2008
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti ter zlasti člena 13 Protokola,
ob upoštevanju Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, določenih z Uredbo (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (1), in zlasti členov 63, 64, 65 in 82 Kadrovskih predpisov ter prilog VII, XI in XIII h Kadrovskim predpisom ter prvega odstavka člena 20, člena 64 in člena 92 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
Da bi uradnikom in drugim uslužbencem Evropskih skupnosti zagotovili vzporedno gibanje kupne moči s kupno močjo državnih uradnikov v državnih upravah držav članic, bi bilo treba prejemke iz dela in pokojnine uradnikov ter prejemke iz dela drugih uslužbencev Evropskih skupnosti prilagoditi v okviru letnega pregleda za leto 2008 –
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Z učinkom od 1. julija 2008 se datum „1. julija 2007“ iz drugega odstavka člena 63 Kadrovskih predpisov nadomesti z datumom „1. julija 2008“.
Člen 2
Z učinkom od 1. julija 2008 se tabela osnovnih mesečnih plač iz člena 66 Kadrovskih predpisov, ki se uporablja za izračun osebnih prejemkov in pokojnin, nadomesti z naslednjo tabelo:
1.7.2008 |
STOPNJA |
||||
RAZRED |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
16 |
16 299,08 |
16 983,99 |
17 697,68 |
|
|
15 |
14 405,66 |
15 011,01 |
15 641,79 |
16 076,97 |
16 299,08 |
14 |
12 732,20 |
13 267,22 |
13 824,73 |
14 209,36 |
14 405,66 |
13 |
11 253,14 |
11 726,01 |
12 218,75 |
12 558,70 |
12 732,20 |
12 |
9 945,89 |
10 363,83 |
10 799,33 |
11 099,79 |
11 253,14 |
11 |
8 790,51 |
9 159,90 |
9 544,81 |
9 810,36 |
9 945,89 |
10 |
7 769,34 |
8 095,82 |
8 436,01 |
8 670,72 |
8 790,51 |
9 |
6 866,80 |
7 155,35 |
7 456,03 |
7 663,46 |
7 769,34 |
8 |
6 069,10 |
6 324,13 |
6 589,88 |
6 773,22 |
6 866,80 |
7 |
5 364,07 |
5 589,48 |
5 824,35 |
5 986,40 |
6 069,10 |
6 |
4 740,94 |
4 940,16 |
5 147,76 |
5 290,97 |
5 364,07 |
5 |
4 190,20 |
4 366,28 |
4 549,76 |
4 676,34 |
4 740,94 |
4 |
3 703,44 |
3 859,06 |
4 021,22 |
4 133,10 |
4 190,20 |
3 |
3 273,22 |
3 410,76 |
3 554,09 |
3 652,97 |
3 703,44 |
2 |
2 892,98 |
3 014,55 |
3 141,22 |
3 228,61 |
3 273,22 |
1 |
2 556,91 |
2 664,35 |
2 776,31 |
2 853,56 |
2 892,98 |
Člen 3
Korekcijski koeficienti, ki se uporabljajo v skladu s členom 64 Kadrovskih predpisov za osebne prejemke uradnikov in drugih uslužbencev, so z učinkom od 1. julija 2008 korekcijski koeficienti, določeni v stolpcu 2 naslednje tabele.
Korekcijski koeficienti, ki se uporabljajo v skladu s členom 17(3) Priloge VII h Kadrovskim predpisom za nakazila, ki jih izvršijo uradniki in drugi uslužbenci, so z učinkom od 1. januarja 2009 korekcijski koeficienti, določeni v stolpcu 3 naslednje tabele.
Pokojnine iz člena 20(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom se z začetkom veljavnosti 1. julija 2008 ponderirajo, kakor je določeno v stolpcu 4 naslednje tabele.
Korekcijski koeficienti, ki se uporabljajo v skladu s členom 64 Kadrovskih predpisov za osebne prejemke uradnikov in drugih uslužbencev, so z učinkom od 16. maja 2008 korekcijski koeficienti, določeni v stolpcu 5 naslednje tabele.
Korekcijski koeficienti, ki se uporabljajo v skladu s členom 64 Kadrovskih predpisov za osebne prejemke uradnikov in drugih uslužbencev, so z učinkom od 1. maja 2008 korekcijski koeficienti, določeni v stolpcu 6 naslednje tabele.
Korekcijski koeficienti, ki se uporabljajo v skladu s členom 20(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom za pokojnine, so z učinkom od 16. maja 2008 korekcijski koeficienti, določeni v stolpcu 7 naslednje tabele.
Država/kraj |
Osebni prejemki 1.7.2008 |
Nakazila 1.1.2009 |
Pokojnine 1.7.2008 |
Osebni prejemki 16.5.2008 |
Osebni prejemki 1.5.2008 |
Pokojnine 16.5.2008 |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
Bolgarija |
|
62,5 |
100,0 |
70,5 |
|
|
Češka |
98,1 |
91,1 |
100,0 |
|
|
|
Danska |
139,4 |
136,4 |
136,4 |
|
|
|
Nemčija |
98,9 |
99,4 |
100,0 |
|
|
|
Bonn |
98,0 |
|
|
|
|
|
Karlsruhe |
96,4 |
|
|
|
|
|
München |
105,3 |
|
|
|
|
|
Estonija |
|
81,9 |
100,0 |
85,0 |
|
|
Grčija |
95,0 |
94,9 |
100,0 |
|
|
|
Španija |
101,6 |
96,0 |
100,0 |
|
|
|
Francija |
115,5 |
106,3 |
106,3 |
|
|
|
Irska |
121,9 |
118,5 |
118,5 |
|
|
|
Italija |
111,5 |
107,6 |
107,6 |
|
|
|
Varese |
98,6 |
|
|
|
|
|
Ciper |
89,2 |
91,9 |
100,0 |
|
|
|
Latvija |
|
79,8 |
100,0 |
|
85,1 |
|
Litva |
|
71,9 |
100,0 |
76,3 |
|
|
Madžarska |
94,0 |
81,6 |
100,0 |
|
|
|
Malta |
85,0 |
86,7 |
100,0 |
|
|
|
Nizozemska |
109,1 |
101,5 |
101,5 |
|
|
|
Avstrija |
107,8 |
106,9 |
106,9 |
|
|
|
Poljska |
|
84,6 |
100,0 |
93,8 |
|
|
Portugalska |
91,7 |
91,0 |
100,0 |
|
|
|
Romunija |
|
66,9 |
100,0 |
|
75,2 |
|
Slovenija |
|
86,0 |
100,0 |
90,2 |
|
|
Slovaška |
87,3 |
81,9 |
100,0 |
|
|
|
Finska |
119,8 |
116,2 |
116,2 |
|
|
|
Švedska |
115,3 |
111,5 |
111,5 |
|
|
|
Združeno kraljestvo |
|
105,4 |
|
125,6 |
|
105,4 |
Culham |
|
|
|
100,9 |
|
|
Člen 4
Z učinkom od 1. julija 2008 znaša znesek nadomestila med starševskim dopustom iz drugega oziroma tretjega pododstavka člena 42a Kadrovskih predpisov 878,32 EUR oziroma 1 171,09 EUR za starše samohranilce.
Člen 5
Z učinkom od 1. julija 2008 znaša osnovni znesek gospodinjskega dodatka iz člena 1(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom 164,27 EUR.
Z učinkom od 1. julija 2008 znaša znesek dodatka za vzdrževanega otroka iz člena 2(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom 358,96 EUR.
Z učinkom od 1. julija 2008 znaša znesek dodatka za šolanje iz člena 3(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom 243,55 EUR.
Z učinkom od 1. julija 2008 znaša znesek dodatka za šolanje iz člena 3(2) Priloge VII h Kadrovskim predpisom 87,69 EUR.
Z učinkom od 1. julija 2008 znaša minimalni znesek izselitvenega dodatka iz člena 69 Kadrovskih predpisov in drugega pododstavka člena 4(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom 486,88 EUR.
Člen 6
Z učinkom od 1. januarja 2009 se kilometrina iz drugega pododstavka člena 8(2) Priloge VII h Kadrovskim predpisom prilagodi tako, da znaša:
|
0 EUR za vsak kilometer od 0 do 200 km, |
|
0,3651 EUR za vsak kilometer od 201 do 1 000 km, |
|
0,6085 EUR za vsak kilometer od 1 001 do 2 000 km, |
|
0,3651 EUR za vsak kilometer od 2 001 do 3 000 km, |
|
0,1216 EUR za vsak kilometer od 3 001 do 4 000 km, |
|
0,0586 EUR za vsak kilometer od 4 001 do 10 000 km, |
|
0 EUR za vsak kilometer nad 10 000 km. |
Zgoraj navedeni kilometrini se prišteje pavšalni dodatek, ki znaša:
— |
182,54 EUR, če je razdalja z vlakom med krajem zaposlitve in matičnim krajem od 725 km do 1 450 km, |
— |
365,04 EUR, če je razdalja z vlakom med krajem zaposlitve in matičnim krajem večja od 1 450 km. |
Člen 7
Z učinkom od 1. julija 2008 znaša znesek hranarine iz člena 10(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom:
— |
37,73 EUR za uradnika, ki je upravičen do gospodinjskega dodatka, |
— |
30,42 EUR za uradnika, ki ni upravičen do gospodinjskega dodatka. |
Člen 8
Z učinkom od 1. julija 2008 znaša spodnja meja nadomestila za nastanitev iz člena 24(3) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev:
— |
1 074,14 EUR za uslužbenca, ki ima pravico do gospodinjskega dodatka, |
— |
638,68 EUR za uslužbenca, ki ni upravičen do gospodinjskega dodatka. |
Člen 9
Z učinkom od 1. julija 2008 znaša spodnja meja nadomestila za primer brezposelnosti iz drugega pododstavka člena 28a(3) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev 1 288,19 EUR, zgornja meja 2 576,39 EUR, standardni dodatek pa 1 171,09 EUR.
Člen 10
Z učinkom od 1. julija 2008 se tabela osnovnih mesečnih plač iz člena 63 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev nadomesti z naslednjo tabelo:
1.7.2008 |
|
STOPNJA |
|||
KATEGORIJA |
SKUPINA |
1 |
2 |
3 |
4 |
A |
I |
6 565,32 |
7 378,56 |
8 191,80 |
9 005,04 |
II |
4 765,00 |
5 229,31 |
5 693,62 |
6 157,93 |
|
III |
4 004,25 |
4 182,62 |
4 360,99 |
4 539,36 |
|
B |
IV |
3 846,60 |
4 223,18 |
4 599,76 |
4 976,34 |
V |
3 021,43 |
3 220,60 |
3 419,77 |
3 618,94 |
|
C |
VI |
2 873,61 |
3 042,79 |
3 211,97 |
3 381,15 |
VII |
2 571,98 |
2 659,49 |
2 747,00 |
2 834,51 |
|
D |
VIII |
2 324,67 |
2 461,59 |
2 598,51 |
2 735,43 |
IX |
2 238,75 |
2 269,94 |
2 301,13 |
2 332,32 |
Člen 11
Z učinkom od 1. julija 2008 se tabela osnovnih mesečnih plač iz člena 93 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev nadomesti z naslednjo tabelo:
FUNKCIONALNA SKUPINA |
1.7.2008 |
STOPNJA |
||||||
RAZRED |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
|
IV |
18 |
5 618,70 |
5 735,55 |
5 854,82 |
5 976,58 |
6 100,87 |
6 227,74 |
6 357,25 |
17 |
4 965,96 |
5 069,23 |
5 174,64 |
5 282,26 |
5 392,10 |
5 504,24 |
5 618,70 |
|
16 |
4 389,04 |
4 480,31 |
4 573,49 |
4 668,59 |
4 765,68 |
4 864,79 |
4 965,96 |
|
15 |
3 879,15 |
3 959,82 |
4 042,17 |
4 126,23 |
4 212,03 |
4 299,63 |
4 389,04 |
|
14 |
3 428,49 |
3 499,79 |
3 572,57 |
3 646,87 |
3 722,70 |
3 800,12 |
3 879,15 |
|
13 |
3 030,19 |
3 093,21 |
3 157,53 |
3 223,19 |
3 290,22 |
3 358,65 |
3 428,49 |
|
III |
12 |
3 879,08 |
3 959,75 |
4 042,09 |
4 126,14 |
4 211,95 |
4 299,53 |
4 388,94 |
11 |
3 428,46 |
3 499,75 |
3 572,53 |
3 646,82 |
3 722,65 |
3 800,06 |
3 879,08 |
|
10 |
3 030,18 |
3 093,19 |
3 157,51 |
3 223,17 |
3 290,20 |
3 358,62 |
3 428,46 |
|
9 |
2 678,17 |
2 733,86 |
2 790,71 |
2 848,74 |
2 907,98 |
2 968,45 |
3 030,18 |
|
8 |
2 367,05 |
2 416,27 |
2 466,52 |
2 517,81 |
2 570,17 |
2 623,61 |
2 678,17 |
|
II |
7 |
2 678,11 |
2 733,81 |
2 790,67 |
2 848,71 |
2 907,97 |
2 968,45 |
3 030,19 |
6 |
2 366,93 |
2 416,16 |
2 466,42 |
2 517,72 |
2 570,08 |
2 623,54 |
2 678,11 |
|
5 |
2 091,91 |
2 135,42 |
2 179,84 |
2 225,18 |
2 271,46 |
2 318,70 |
2 366,93 |
|
4 |
1 848,85 |
1 887,30 |
1 926,56 |
1 966,63 |
2 007,53 |
2 049,29 |
2 091,91 |
|
I |
3 |
2 277,64 |
2 324,91 |
2 373,16 |
2 422,41 |
2 472,69 |
2 524,01 |
2 576,39 |
2 |
2 013,53 |
2 055,32 |
2 097,98 |
2 141,52 |
2 185,96 |
2 231,33 |
2 277,64 |
|
1 |
1 780,05 |
1 816,99 |
1 854,70 |
1 893,20 |
1 932,49 |
1 972,59 |
2 013,53 |
Člen 12
Z učinkom od 1. julija 2008 znaša spodnja meja nadomestila za nastanitev iz člena 94 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev:
— |
807,93 EUR za uslužbenca, ki ima pravico do gospodinjskega dodatka, |
— |
479,00 EUR za uslužbenca, ki ni upravičen do gospodinjskega dodatka. |
Člen 13
Z učinkom od 1. julija 2008 znaša spodnja meja nadomestila za primer brezposelnosti iz drugega pododstavka člena 96(3) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev 966,15 EUR, zgornja meja 1 932,29 EUR, standardni dodatek pa 878,32 EUR.
Člen 14
Z učinkom od 1. julija 2008 dodatki za izmensko delo iz prvega pododstavka člena 1(1) Uredbe (ESPJ, EGS, Euratom) št. 300/76 (2) znašajo 368,17 EUR, 555,70 EUR, 607,58 EUR in 828,33 EUR.
Člen 15
Z učinkom od 1. julija 2008 se za zneske iz člena 4 Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 (3) uporablja koeficient 5,314614.
Člen 16
Z učinkom od 1. julija 2008 se tabela iz člena 8(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom nadomesti z naslednjo tabelo:
1.7.2008 |
STOPNJA |
|||||||
RAZRED |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
8 |
16 |
16 299,08 |
16 983,99 |
17 697,68 |
17 697,68 |
17 697,68 |
17 697,68 |
|
|
15 |
14 405,66 |
15 011,01 |
15 641,79 |
16 076,97 |
16 299,08 |
16 983,99 |
|
|
14 |
12 732,20 |
13 267,22 |
13 824,73 |
14 209,36 |
14 405,66 |
15 011,01 |
15 641,79 |
16 299,08 |
13 |
11 253,14 |
11 726,01 |
12 218,75 |
12 558,70 |
12 732,20 |
|
|
|
12 |
9 945,89 |
10 363,83 |
10 799,33 |
11 099,79 |
11 253,14 |
11 726,01 |
12 218,75 |
12 732,20 |
11 |
8 790,51 |
9 159,90 |
9 544,81 |
9 810,36 |
9 945,89 |
10 363,83 |
10 799,33 |
11 253,14 |
10 |
7 769,34 |
8 095,82 |
8 436,01 |
8 670,72 |
8 790,51 |
9 159,90 |
9 544,81 |
9 945,89 |
9 |
6 866,80 |
7 155,35 |
7 456,03 |
7 663,46 |
7 769,34 |
|
|
|
8 |
6 069,10 |
6 324,13 |
6 589,88 |
6 773,22 |
6 866,80 |
7 155,35 |
7 456,03 |
7 769,34 |
7 |
5 364,07 |
5 589,48 |
5 824,35 |
5 986,40 |
6 069,10 |
6 324,13 |
6 589,88 |
6 866,80 |
6 |
4 740,94 |
4 940,16 |
5 147,76 |
5 290,97 |
5 364,07 |
5 589,48 |
5 824,35 |
6 069,10 |
5 |
4 190,20 |
4 366,28 |
4 549,76 |
4 676,34 |
4 740,94 |
4 940,16 |
5 147,76 |
5 364,07 |
4 |
3 703,44 |
3 859,06 |
4 021,22 |
4 133,10 |
4 190,20 |
4 366,28 |
4 549,76 |
4 740,94 |
3 |
3 273,22 |
3 410,76 |
3 554,09 |
3 652,97 |
3 703,44 |
3 859,06 |
4 021,22 |
4 190,20 |
2 |
2 892,98 |
3 014,55 |
3 141,22 |
3 228,61 |
3 273,22 |
3 410,76 |
3 554,09 |
3 703,44 |
1 |
2 556,91 |
2 664,35 |
2 776,31 |
2 853,56 |
2 892,98 |
|
|
|
Člen 17
Z učinkom od 1. julija 2008 znaša znesek otroškega dodatka iz prvega odstavka člena 14 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom:
1.7.08–31.12.08 |
344,55 |
Člen 18
Z učinkom od 1. julija 2008 znaša znesek dodatka za šolanje iz prvega pododstavka člena 15 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom:
1.7.08–31.8.08 |
70,14 |
Člen 19
Z učinkom od 1. julija 2008 znaša za namene uporabe člena 18(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom znesek fiksnega dodatka iz prejšnjega člena 4a Priloge VII h Kadrovskim predpisom v veljavi pred 1. majem 2004:
— |
127,01 EUR mesečno za uradnike v razredu C4 ali C5, |
— |
194,73 EUR mesečno za uradnike v razredu C1, C2 ali C3. |
Člen 20
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 18. decembra 2008
Za Svet
Predsednik
M. BARNIER
(1) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.
(2) Uredba Sveta (ESPJ, EGS, Euratom) št. 300/76 z dne 9. februarja 1976 o kategorijah uradnikov, upravičenih do dodatkov za izmensko delo, ter stopnje in pogoji dodeljevanja dodatkov (UL L 38, 13.2.1976, str. 1).
(3) Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 z dne 29. februarja 1968 o pogojih in postopku obdavčevanja v korist Evropskih skupnosti (UL L 56, 4.3.1968, str. 8).
23.12.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 345/17 |
UREDBA SVETA (ES, EURATOM) št. 1324/2008
z dne 18. decembra 2008
o prilagoditvi stopnje prispevka uradnikov in drugih uslužbencev Evropskih skupnosti za pokojninsko zavarovanje od 1. julija 2008
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Skupnosti, določenih z Uredbo (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (1), in zlasti člena 83a Kadrovskih predpisov,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 13 Priloge XII h Kadrovskim predpisom je Eurostat 1. septembra 2008 predložil poročilo o aktuarski oceni pokojninskega zavarovanja za leto 2008, v kateri so bili posodobljeni parametri iz navedene priloge. Iz te ocene izhaja, da stopnja prispevka, potrebna za ohranitev aktuarskega ravnotežja pokojninskega zavarovanja, znaša 10,9 % osnovne plače. |
(2) |
Za ohranitev aktuarskega ravnotežja pokojninskega zavarovanja uradnikov in drugih uslužbencev Evropskih skupnosti bi bilo zato treba stopnjo prispevka prilagoditi na 10,9 % osnovne plače. |
(3) |
V skladu s členom 12 Priloge XII h Kadrovskim predpisom mora biti obrestna mera za izračun obrestnih obresti efektivna obrestna mera iz člena 10 Priloge XII, ki bi jo bilo zato treba prilagoditi – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Z učinkom od 1. julija 2008 znaša stopnja prispevka iz člena 83(2) Kadrovskih predpisov 10,9 %.
Člen 2
Z učinkom od 1. januarja 2009 znaša obrestna mera iz člena 4(1) in člena 8 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom in četrtega pododstavka člena 40 ter člena 110(3), kakor je ustrezno, Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Skupnosti za izračun obrestnih obresti 3,1 %.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 18. decembra 2008
Za Svet
Predsednik
M. BARNIER
(1) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.
23.12.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 345/18 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1325/2008
z dne 22. decembra 2008
o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 23. decembra 2008.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 22. decembra 2008
Za Komisijo
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 350, 31.12.2007, str. 1.
PRILOGA
Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Oznaka KN |
Oznaka tretjih držav (1) |
Pavšalna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
CR |
110,3 |
MA |
79,8 |
|
TR |
84,6 |
|
ZZ |
91,6 |
|
0707 00 05 |
JO |
167,2 |
MA |
69,8 |
|
TR |
115,3 |
|
ZZ |
117,4 |
|
0709 90 70 |
MA |
127,3 |
TR |
81,0 |
|
ZZ |
104,2 |
|
0805 10 20 |
AR |
13,6 |
BR |
44,6 |
|
EG |
51,1 |
|
MA |
46,9 |
|
TR |
71,3 |
|
UY |
30,6 |
|
ZA |
41,3 |
|
ZW |
31,4 |
|
ZZ |
41,4 |
|
0805 20 10 |
MA |
74,4 |
TR |
64,0 |
|
ZZ |
69,2 |
|
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90 |
CN |
50,3 |
IL |
65,1 |
|
TR |
65,0 |
|
ZZ |
60,1 |
|
0805 50 10 |
MA |
64,0 |
TR |
54,7 |
|
ZZ |
59,4 |
|
0808 10 80 |
CA |
79,3 |
CN |
76,1 |
|
MK |
37,6 |
|
US |
86,9 |
|
ZA |
118,0 |
|
ZZ |
79,6 |
|
0808 20 50 |
CN |
71,5 |
TR |
107,0 |
|
US |
116,0 |
|
ZZ |
98,2 |
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
23.12.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 345/20 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1326/2008
z dne 15. decembra 2008
o odobritvi manjših sprememb specifikacije za ime, registrirano v Registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Chaource (ZOP))
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) in zlasti drugega stavka člena 9(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) in člena 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je Komisija pregledala zahtevek Francije za odobritev spremembe specifikacije zaščitene označbe porekla „Chaource“, registrirane z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 (2). |
(2) |
Namen zahtevka je spremeniti specifikacijo z natančno določitvijo pogojev uporabe obdelovalnih postopkov in aditivov pri mleku in med proizvodnjo „Chaource“. Te prakse zagotavljajo ohranjanje bistvenih lastnosti označbe. |
(3) |
Komisija je zadevno spremembo preučila in sklenila, da je upravičena. Ker gre v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 510/2006 za manjšo spremembo, jo lahko Komisija odobri brez uporabe postopka iz členov 5, 6 in 7 navedene uredbe. |
(4) |
V skladu s členom 18(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1898/2006 (3) in členom 17(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je treba objaviti povzetek specifikacije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Specifikacija označbe porekla „Chaource“ se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.
Člen 2
Prečiščeni povzetek z navedbo glavnih elementov specifikacije je v Prilogi II k tej uredbi.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 15. decembra 2008
Za Komisijo
Mariann FISCHER BOEL
Članica Komisije
(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.
(2) UL L 148, 21.6.1996, str. 1.
(3) UL L 369, 23.12.2006, str. 1.
PRILOGA I
V specifikaciji zaščitene označbe porekla „Chaource“ se odobrijo naslednje spremembe:
„Metoda pridobivanja“
Točka 5 specifikacije glede opisa metode pridobivanja proizvoda se dopolni z naslednjimi določbami:
„(…) Usirjanje mleka je treba izvesti izključno s sirilom.
Zgoščevanje mleka z delnim odstranjevanjem vode pred usirjenjem je prepovedano.
Poleg mlečnih surovin so edine dovoljene sestavine ali pomožne sestavine proizvodnje ali dovoljeni aditivi v mleku in med proizvodnim postopkom sirilo, neškodljive kulture bakterij, kvas, plesni, kalcijev klorid in sol.
(…) Shranjevanje mlečnih surovin, proizvodov med proizvodnim postopkom, sirnine ali svežega sira na temperaturi pod ničlo je prepovedano.
Shranjevanje svežega sira in sira med zorenjem v prilagojeni atmosferi je prepovedano.“
PRILOGA II
POVZETEK
Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila
„CHAOURCE“
ES št.: FR-PDO-0217-0114/29.03.2006
ZOP (X) ZGO ( )
Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.
1. Pristojna služba v državi članici
Naziv: |
Institut national de l’origine et de la qualité |
Naslov: |
51 rue d’Anjou, 75008 Paris, France |
Tel. |
(33) 153 89 80 00 |
Telefaks: |
(33) 153 89 80 60 |
E-naslov: |
2. Vlagatelj
Naziv: |
Syndicat de défense du fromage de Chaource |
Naslov: |
Ferme du Moulinet, 10150 Pont-Sainte-Marie, France |
Tel. |
(33) 325 49 90 48 |
Telefaks: |
(33) 325 49 90 48 |
E-naslov: |
|
Sestava: |
proizvajalci/predelovalci (X) drugo ( ) |
3. Vrsta proizvoda
Skupina 1.3: |
Siri |
4. Specifikacija
(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)
4.1 Ime
„Chaource“
4.2 Opis
Proizveden iz kravjega mleka, z mehkim slanim testom s površinsko plesnijo; obstajata dve cilindrični ploščati obliki: velika (med 11 in 11,5 cm premera, 6 cm debeline, približno 450 g) in mala (med 8,5 in 9 cm premera, 6 cm debeline, približno 200 g); najmanj 50 % maščobe.
4.3 Geografsko območje
Območje proizvodnje pokriva zelo omejeno geografsko območje na meji med departmajema Aube in Yonne, zajema naravno vlažno regijo Šampanje s centrom občino Chaource.
|
Departma Aube Kantoni v celoti zajeti v geografskem območju: Aix-en-Othe, Bar-sur-Seine, Bouilly, Chaource, Ervy-le-Châtel, Mussy-sur-Seine, Les Riceys in Troyes (7 kantonov). |
|
Departma Yonne
|
4.4 Dokazilo o poreklu
Vsak proizvajalec izpolni „izjavo o usposobljenosti“, ki jo registrirajo službe INAO, in ki temu organu omogoča ugotavljanje istovetnosti vseh proizvajalcev. Ti morajo imeti za INAO na voljo registre in vse dokumente, potrebne za nadzor porekla, kakovosti ter razmer, v katerih poteka proizvodnja mleka in sirov.
Pri nadzoru značilnosti proizvoda z zaščiteno označbo porekla se izvaja analitični in organoleptični preskus, katerega namen je zagotoviti kakovost in tipične značilnosti preskušenih proizvodov.
4.5 Metoda pridobivanja
Proizvodnja mleka, njegova predelava v sir in zorenje morajo potekati znotraj geografskega območja.
Sir s prevladujočim mlečnim okusom, se počasi odceja, proizveden izključno iz kravjega mleka, zorjen, nato encimsko koaguliran; čas koagulacije najmanj 12 ur; zorenje najmanj dva tedna.
4.6 Povezava
Poznan iz srednjega veka; prebivalci Chaource so ga leta 1513 podarili škofu in vladarju Langresu. Ustna tradicija sira sega v prvo polovico 19. stoletja; od tega obdobja se je prodajal na regionalnih trgih in večjih mestih, kot sta Lyon in Pariz. Označba je bila priznana leta 1970.
Območje označbe je kotlina, za katero so značilni prepustna zemeljska plast, sestavljena največ iz apnenca in gline, ter veliko število vodotokov in izvirov. Prehrana krav molznic je poleti zagotovljena s pašništvom, pozimi pa s senom, pobranim na mestu. Tradicionalni postopek proizvodnje je omogočil izdelovalcem pridobiti dodano vrednost sira in ohranitev kmetijskih dejavnosti v tej regiji.
4.7 Nadzorni organ
Naziv: |
Institut national de l’origine et de la qualité |
Naslov: |
51 rue d’Anjou, 75008 Paris, France |
Tel. |
(33) 153 89 80 00 |
Telefaks: |
(33) 153 89 80 60 |
E-naslov: |
„Institut National de l’Origine et de la qualité“ je javni organ uprave, ki uživa pravice pravne osebe pod nadzorom ministrstva za kmetijstvo.
Za nadzor proizvodnih razmer proizvodov z označbo porekla je odgovoren INAO.
Naziv: |
Direction générale de la concurrence, de la consommation et de la répression des Fraudes (DGCCRF) |
Naslov: |
59 boulevard Vincent-Auriol, 75703 Paris Cedex 13, France |
Tel. |
(33) 144 87 17 17 |
Telefaks: |
(33) 144 97 30 37 |
DGCCRF je služba francoskega ministrstva za gospodarstvo, industrijo in zaposlovanje.
4.8 Označevanje
Proizvodi so obvezno označeni z navedbo „Appellation d'Origine Contrôlée“ in imenom označbe.
23.12.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 345/24 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1327/2008
z dne 19. decembra 2008
o spremembi Uredbe (ES) št. 1580/2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti členov 103h in 127 v povezavi s členom 4 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 1580/2007 (2) določa podrobna pravila v zvezi z organizacijami proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave. |
(2) |
Za zagotovitev, da lahko vsi proizvajalci demokratično sodelujejo pri odločanju v zvezi z organizacijo proizvajalcev, morajo imeti države članice možnost sprejeti ukrepe, s katerimi se lahko odobrijo, omejijo ali prepovejo pooblastila pravne osebe za spremembo, odobritev ali zavrnitev odločitev organizacije proizvajalcev, kadar je ta jasno opredeljen del navedene pravne osebe. |
(3) |
Člen 32(3) Uredbe (ES) št. 1580/2007 določa možnost, da države članice dovolijo, omejijo ali prepovejo pravico članov organizacije proizvajalcev, ki niso proizvajalci, do glasovanja o odločitvah v zvezi z operativnimi skladi. Zaželeno je, da se ta določba enako uporablja za člane združenj organizacij proizvajalcev, ki niso organizacije proizvajalcev v skladu s členom 36(2) navedene uredbe, da se zagotovi prožnejše izvajanje delnih operativnih programov s strani združenj organizacij proizvajalcev. Poleg tega se mora sklicevanje na pravico do glasovanja o odločitvah v zvezi z operativnimi skladi zaradi jasnosti nanašati na odločitve v zvezi z operativnimi programi, saj mora odločitve v zvezi z operativnimi skladi neposredno sprejemati organizacija proizvajalcev, ne pa združenje organizacij proizvajalcev. |
(4) |
Za zagotovitev pravne varnosti je treba jasno določiti, da gre pri pomoči za spodbujanje ustanavljanja skupin proizvajalcev in za lajšanje njihovega upravnega delovanja v skladu s členom 103a(1)a Uredbe (ES) št. 1234/2007 za pavšalno plačilo in da zahtevku za pomoč ni treba predložiti dokazila o uporabi pomoči. |
(5) |
Člen 52(5) Uredbe (ES) št. 1580/2007 določa, da se mora v vrednost tržne proizvodnje vključiti le proizvodnja članov organizacije proizvajalcev, ki jo trži organizacija proizvajalcev ali se trži v skladu s členom 125a(2)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 1234/2007. To omogoča, da se proizvodnja, ki jo tržijo člani sami v skladu z navedenimi odstavki, vključi v vrednost tržne proizvodnje organizacije proizvajalcev, katere član je proizvajalec, izključuje pa proizvode, ki jih tržijo člani sami v skladu s členom 125a(2)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007. V interesu organizacij proizvajalcev se morajo proizvodi, ki jih kmetje neposredno prodajo v okviru druge organizacije proizvajalcev, vključiti v vrednost tržne proizvodnje druge organizacije proizvajalcev. Proizvodi, ki jih kmetje prodajo neposredno na trgu, se ne smejo vključiti v vrednost tržne proizvodnje organizacije proizvajalcev, katere član je ta proizvajalec. |
(6) |
Za zagotovitev pravne varnosti je treba jasno določiti, da lahko raven podpore za skupine proizvajalcev iz člena 103a(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 in člena 49 Uredbe (ES) št. 1580/2007 v določenih okoliščinah presega raven podpore, ki se uporablja za ukrepe v okviru programa za razvoj podeželja. |
(7) |
Tretji in četrti pododstavek člena 60(2) Uredbe (ES) št. 1580/2007 določata omejitev podpore za okoljske ukrepe na najvišje zneske, ki so določeni v Prilogi k Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (3). Nekatere vrste okoljskih ukrepov se ne nanašajo neposredno ali posredno na določeno poljino. Člen 60(2) je zato treba spremeniti, da se tovrstni ukrepi izključijo iz te omejitve. |
(8) |
Člen 63(3)(a) Uredbe (ES) št. 1580/2007 določa, da morajo države članice zagotoviti, da se ukrepi v zvezi z delnimi operativnimi programi v celoti financirajo s prispevki sodelujočih organizacij proizvajalcev, ki se izplačajo iz operativnih skladov teh organizacij. Zaželeno je, da se članom združenj organizacij proizvajalcev, ki niso organizacije proizvajalcev, omogoči, da financirajo ukrepe ali naložbe združenj organizacij proizvajalcev, pod pogojem da so ti člani proizvajalci ali njihove zadruge. Vendar imajo v skladu s členom 36(2) Uredbe (ES) št. 1580/2007 lahko od ukrepov, ki jih financira Skupnost, le posredne koristi, na primer zaradi učinkov obsega. |
(9) |
Člen 120 Uredbe (ES) št. 1580/2007 določa sankcije, ki sledijo pregledom prve stopnje za umike s trga. Zlasti člen 120(a), (b) in (c) se sklicuje na višino zneska nadomestila. Zaradi jasnosti in pravne varnosti se mora določba namesto tega nanašati na višino zneska prispevka Skupnosti. |
(10) |
Člen 103f(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa obveznost držav članic, da uvedejo nacionalno strategijo za trajnostne operativne programe. Zaradi preglednosti se nacionalna strategija, ki se uporablja za posamezno leto, vključi v letna poročila držav članic in posreduje Komisiji. |
(11) |
Številne države članice se srečujejo s posebnimi težavami pri pravočasni pripravi nacionalnih okvirov za okoljske ukrepe iz člena 103f(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 in člena 58 Uredbe (ES) št. 1580/2007 kot dela nacionalne strategije za trajnostne operativne programe. Zato je treba državam članicam kot prehodni ukrep omogočiti, da preložijo odločitve glede operativnih programov za leto 2009 najpozneje do 1. marca 2009. Ocenjene zneske vseh operativnih programov je treba predložiti do 31. januarja 2009, končne odobrene zneske pa do 15. marca 2009. |
(12) |
V skladu z drugim pododstavkom točke 15 Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1580/2007 se mora promocijsko gradivo opremiti s simbolom Evropske skupnosti (le v primeru vizualnih medijev) in vsebovati naslednjo legendo: „Akcija, financirana s pomočjo Evropske skupnosti“. Treba je jasno določiti, da se ta obveznost nanaša le na splošno promocijo in pospeševanje oznak kakovosti. Uporabo simbola Evropske skupnosti s strani organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev in odvisnih družb iz člena 52(7) navedene uredbe pri promociji njihovih blagovnih/trgovskih znamk je treba izrecno prepovedati. |
(13) |
V skladu s šesto alineo odstavka 2(a) Priloge XIII k Uredbi (ES) št. 1580/2007 morajo države članice poročati o količini proizvodov, umaknjenih s trga, razdeljeni glede na proizvode in mesece. Zaradi preglednosti pa je treba te količine razdeliti glede na količine, ki se prosto razdeljujejo, in celotne količine. |
(14) |
Uredbo (ES) št. 1580/2007 je zato treba ustrezno spremeniti. |
(15) |
Da se omogoči, da se spremembe členov 52(5) in 63(3) Uredbe (ES) št. 1580/2007 uvedejo brez težav, se morajo te spremembe uporabljati od 1. januarja 2010. |
(16) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (ES) št. 1580/2007 se spremeni:
1. |
V členu 33 se doda naslednji odstavek: „Države članice lahko sprejmejo ukrepe, s katerimi se omejijo ali prepovejo pooblastila pravne osebe za spremembo, odobritev ali zavrnitev odločitev organizacije proizvajalcev, kadar je ta jasno opredeljen del navedene pravne osebe.“ |
2. |
Člen 36(2) se spremeni:
|
3. |
Člen 49(1) se spremeni:
|
4. |
V člen 52 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim: „5. V vrednost tržne proizvodnje se vključi le proizvodnja članov organizacije proizvajalcev, ki jo trži organizacija proizvajalcev. Proizvodnja članov organizacije proizvajalcev, ki jo trži druga organizacija proizvajalcev, ki jo je določila njihova organizacija, v skladu s členom 125a(2)(b) in (c) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (4), se vključi v vrednost tržne proizvodnje druge organizacije proizvajalcev. |
5. |
V členu 60 se odstavek 2 spremeni:
|
6. |
V členu 63(3) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
|
7. |
V Členu 120(a), (b) in (c) se izraz „nadomestilo“ nadomesti z izrazom „prispevek Skupnosti“. |
8. |
V členu 152 se dodata naslednja odstavka: 9. Z odstopanjem od tretjega pododstavka člena 65(2) te uredbe lahko države članice zaradi ustrezno utemeljenih razlogov odločitev glede operativnih programov in skladov za leto 2009 sprejmejo najpozneje 1. marca 2009. Odločitev o odobritvi lahko določi, da so izdatki upravičeni od 1. januarja 2009 dalje. 10. Z odstopanjem od člena 99(2) te uredbe države članice, ki so v skladu s prejšnjim odstavkom preložile odločitve glede operativnih programov za leto 2009, Komisiji do 31. januarja 2009 sporočijo oceno zneska operativnega sklada za leto 2009 za vse operativne programe. V sporočilu sta navedena celoten znesek operativnega sklada in celoten znesek financiranja Skupnosti za ta operativni sklad. Ti podatki se dodatno razdelijo glede na zneske za ukrepe preprečevanja in upravljanja kriz ter druge ukrepe. Države članice iz prejšnjega pododstavka Komisiji do 15. marca 2009 sporočijo končni odobreni znesek operativnega sklada za leto 2009 za vse operativne programe, vključno z zgoraj navedeno razdelitvijo. |
9. |
Prilogi VIII in XIII se spremenita, kakor je določeno v Prilogi k tej uredbi. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Točki 4 in 6 člena 1 se uporabljata od 1. januarja 2010.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 19. decembra 2008
Za Komisijo
Mariann FISCHER BOEL
Članica Komisije
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 350, 31.12.2007, str. 1.
(3) UL L 277, 21.10.2005, str. 1.
(4) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.“
PRILOGA
Priloge k Uredbi (ES) št. 1580/2007 se spremenijo:
1. |
V Prilogi VIII se drugi pododstavek točke 15 nadomesti z naslednjim: „Promocijsko gradivo za splošno promocijo in pospeševanje oznak kakovosti se opremi s simbolom Evropske skupnosti (le v primeru vizualnih medijev) in vsebuje naslednjo legendo: ‚Akcija, financirana s pomočjo Evropske skupnosti‘. Organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in odvisne družbe iz člena 52(7) pri promociji svojih blagovnih/trgovskih znamk ne uporabljajo simbola Evropske skupnosti.“ |
2. |
Priloga XIII se spremeni:
|
23.12.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 345/28 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1328/2008
z dne 22. decembra 2008
o spremembi prilog I, II, III, V, VII in VIII k Uredbi Sveta (EGS) št. 3030/93 o skupnih pravilih za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov po poreklu iz tretjih držav
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 3030/93 z dne 12. oktobra 1993 o skupnih pravilih za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov po poreklu iz tretjih držav (1) in zlasti člena 19 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Skupna pravila za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov po poreklu iz tretjih držav je treba zaradi upoštevanja najnovejšega razvoja posodobiti. |
(2) |
Sistem dvojnega preverjanja v zvezi s Kitajsko poteče 31. decembra 2008. |
(3) |
Svet je s Sklepom 2008/939/ES (2) odobril podpis in začasno uporabo dvostranskega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Belorusijo o trgovini s tekstilnimi izdelki. |
(4) |
Spremembe Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (3) se nanašajo tudi na nekatere oznake v Prilogi I k Uredbi (EGS) št. 3030/93. |
(5) |
Zato je treba Uredbo (EGS) št. 3030/93 ustrezno spremeniti. |
(6) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za tekstil, ustanovljenega s členom 17 Uredbe (EGS) št. 3030/93 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloge I, II, III, V, VII in VIII k Uredbi (EGS) št. 3030/93 se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2009.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 22. decembra 2008
Za Komisijo
Catherine ASHTON
Članica Komisije
(1) UL L 275, 8.11.1993, str. 1.
(2) UL L 335, 13.12.2008, str. 39.
(3) UL L 256, 7.9.1987, str. 1.
PRILOGA
Priloge I, II, III, V, VII in VIII k Uredbi (EGS) št. 3030/93 se spremenijo:
(1) |
Priloga I se nadomesti z naslednjim: „PRILOGA I TEKSTILNI IZDELKI IZ ČLENA (1)
PRILOGA I A
PRILOGA I B
|
(2) |
Priloga II se nadomesti z naslednjim: „PRILOGA II DRŽAVE IZVOZNICE IZ ČLENA 1 Belorusija Rusija Srbija Uzbekistan“ |
(3) |
Priloga III se spremeni:
|
(4) |
Priloga V se nadomesti z naslednjim: „PRILOGA V KOLIČINSKE OMEJITVE SKUPNOSTI za leto 2009
|
(5) |
V Prilogi VII se preglednica nadomesti z naslednjim: ‘Preglednica Količinske omejitve skupnosti za izdelke, ponovno uvožene s posli pasivnega oplemenitenja za leto 2009
|
(6) |
Preglednice v Prilogi VIII se nadomestijo z naslednjim:
|
(1) Opomba: Zajete so samo kategorije od 1 do 114, z izjemo Belorusije, Ruske federacije, Uzbekistana in Srbije, za katere so zajete kategorije od 1 do 161.
(2) Uporablja se samo za uvoz iz Kitajske.
23.12.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 345/56 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1329/2008
z dne 22. decembra 2008
o sprejetju nujnih ukrepov za podporo trga prašičjega mesa v obliki pomoči za zasebno skladiščenje v delu Združenega kraljestva
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1) ter zlasti členov 37, 43(a) in (d) ter 191 v povezavi s členom 4 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1234/2007 se Komisija lahko odloči, da dodeli pomoč za zasebno skladiščenje, kadar povprečna tržna cena Skupnosti za prašičje trupe, kakor je ugotovljena glede na cene, zabeležene v vsaki državi članici na reprezentativnih trgih Skupnosti in ovrednotene s koeficienti, ki odsevajo relativno velikost prašičje črede v vsaki državi članici, je in bo verjetno še naprej nižja od 103 % referenčne cene. |
(2) |
Tržne cene so padle pod navedeno raven ter glede na sezonska in ciklična gibanja to stanje lahko traja. |
(3) |
Stanje na trgu prašičjega mesa na Irskem in Severnem Irskem je posebno kritično ob upoštevanju nedavnih ugotovitev povišanih vrednosti dioksinov v prašičjem mesu s poreklom na Irskem. Pristojni organi so sprejeli različne ukrepe za ureditev razmer. |
(4) |
Kontaminirana živalska krma je bila dostavljena prašičjim farmam na Irskem. Kontaminirana krma sestavlja zelo velik delež prašičje hrane, kar ima za posledico visoke ravni dioksinov v prašičjem mesu s prizadetih farm. Zaradi težav pri odkrivanju izvora prašičjega mesa na farmah in zaradi visokih ravni dioksina v prizadetem prašičjem mesu, so pristojni organi sprejeli odločitev, da bodo kot varstveni ukrep odpoklicali s trga vse prašičje meso in proizvode iz prašičjega mesa. |
(5) |
Izvajanje navedenih ukrepov povzroča zelo resne motnje na trgu prašičjega mesa na Severnem Irskem. Zaradi izrednih razmer in praktičnih težav, s katerimi se spopada trg prašičjega mesa na Severnem Irskem, je primerno zagotoviti nujne ukrepe Skupnosti za podporo trga z dodelitvijo pomoči za zasebno skladiščenje na Severnem Irskem za omejeno obdobje in omejeno količino proizvodov. |
(6) |
Člen 31 Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se pomoč za zasebno skladiščenje lahko dodeli za prašičje meso in da Komisija določi pomoč vnaprej ali z razpisnim postopkom. |
(7) |
Razmere na trgu prašičjega mesa na Severnem Irskem zahtevajo hitre praktične ukrepe, zato je najprimernejši postopek za dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje določitev pomoči vnaprej. |
(8) |
Uredba Komisije (ES) št. 826/2008 z dne 20. avgusta 2008 o skupnih pravilih za dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje za nekatere kmetijske proizvode (2) določa skupna pravila za izvajanje sheme pomoči za zasebno skladiščenje. |
(9) |
V skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 826/2008 se vnaprej določena pomoč dodeli v skladu s podrobnimi pravili in pogoji iz poglavja III k navedeni uredbi. |
(10) |
Zaradi posebnih okoliščin je treba zahtevati, da proizvodi, ki se bodo skladiščili, izvirajo iz prašičev, vzrejenih na farmah, za katere je preverjeno, da niso bile prizadete s kontaminirano krmo. Poleg tega je treba zagotoviti, da zadevni proizvodi izvirajo iz prašičev, ki so bili vzrejeni na Irskem ali Severnem Irskem in zaklani na Severnem Irskem. |
(11) |
Da se olajša upravljanje ukrepa, so proizvodi iz prašičjega mesa razvrščeni v skladu s podobnostmi glede na raven stroškov skladiščenja. |
(12) |
Za olajšanje upravnega in nadzornega dela v zvezi s sklepanjem pogodb je treba določiti najmanjše količine proizvodov, ki jih mora zagotoviti vsak vlagatelj. |
(13) |
Treba je določiti varščino za zagotovitev, da bodo gospodarski subjekti izpolnili svoje pogodbene obveznosti in da bo imel ukrep želeni učinek na trgu. |
(14) |
Izvoz proizvodov iz prašičjega mesa prispeva k ponovni vzpostavitvi ravnotežja na trgu. Zato je treba določbe člena 28(3) Uredbe (ES) št. 826/2008 uporabljati, kadar se obdobje skladiščenja skrajša, če so proizvodi, odpremljeni iz skladišča, namenjeni za izvoz. V skladu z navedenim členom je treba določiti dnevne zneske za zmanjšanje zneska pomoči. |
(15) |
Za namen uporabe prvega pododstavka člena 28(3) Uredbe (ES) št. 826/2008 ter zaradi skladnosti in jasnosti za gospodarske subjekte je treba navedeno dvomesečno obdobje izraziti v dnevih. |
(16) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Področje uporabe
1. Pomoč za zasebno skladiščenje se dodeli za proizvode iz prašičjega mesa, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) |
da izvirajo iz prašičev, ki so bili vzrejeni na Irskem ali Severnem Irskem najmanj zadnja dva meseca pred zakolom na Severnem Irskem; |
(b) |
da so zdrave in neoporečne tržne kakovosti ter izvirajo iz prašičev, vzrejenih na farmah, za katere je ugotovljeno, da niso uporabljale krme, kontaminirane s povišanimi vrednostmi dioksinov in polikloriranih bifenilov (PCB). |
2. Seznam kategorij proizvodov, upravičenih do pomoči, in ustrezni zneski so določeni v Prilogi.
Člen 2
Veljavni predpisi
Če s to uredbo ni drugače določeno, veljajo določbe Uredbe (ES) št. 826/2008.
Člen 3
Vložitev zahtevkov
1. Od datuma začetka veljavnosti te uredbe se lahko na Severnem Irskem vložijo zahtevki za pomoč za zasebno skladiščenje tistih kategorij proizvodov iz prašičjega mesa, ki so v skladu s členom 1 upravičeni do pomoči.
2. Zahtevki se nanašajo na obdobje skladiščenja 90, 120, 150 ali 180 dni.
3. Zahtevki se vložijo samo za eno kategorijo proizvodov, navedeno v Prilogi, z navedbo ustrezne oznake KN iz navedene kategorije.
4. Pristojni organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s členom 1(1).
Člen 4
Najmanjše količine
Najmanjše količine na zahtevek so:
(a) |
10 ton za odkoščene proizvode; |
(b) |
15 ton za druge proizvode. |
Člen 5
Varščine
Zahtevkom se priloži varščina v višini 20 % zneskov pomoči, določenih v stolpcih 3 do 6 Priloge.
Člen 6
Skupna količina
V skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 826/2008 skupna količina, za katero se lahko sklenejo pogodbe, ne presega mase proizvoda 15 000 ton.
Člen 7
Odprema proizvoda, namenjenega za izvoz, iz skladišča
1. Za namen uporabe prvega pododstavka člena 28(3) Uredbe (ES) št. 826/2008 se zahteva iztek 60-dnevnega najkrajšega možnega obdobja skladiščenja.
2. Za namen uporabe tretjega pododstavka člena 28(3) Uredbe (ES) št. 826/2008 so dnevni zneski določeni v stolpcu 7 Priloge k tej uredbi.
Člen 8
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 22. decembra 2008
Za Komisijo
Mariann FISCHER BOEL
Članica Komisije
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 223, 21.8.2008, str. 3.
PRILOGA
Kategorije proizvodov |
Proizvodi, za katere je dodeljena pomoč |
Znesek pomoči za obdobje skladiščenja (EUR/t) |
Odbitek (EUR) |
|||
90 dni |
120 dni |
150 dni |
180 dni |
na dan |
||
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
Kategorija 1 |
||||||
ex 0203 11 10 |
polovice trupov brez prednjih nog, repov, ledvic, rebrnega dela trebušne prepone in hrbtenjače (1) |
278 |
315 |
352 |
389 |
1,24 |
Kategorija 2 |
||||||
ex 0203 12 11 |
šunke |
|
|
|
|
|
ex 0203 12 19 |
plečeta |
|
|
|
|
|
ex 0203 19 11 |
prednji deli |
|
|
|
|
|
ex 0203 19 13 |
ledja z vratom ali brez vratu ali vratovi posebej, ledja z bokom ali brez boka (2) (3) |
337 |
379 |
421 |
463 |
1,41 |
ex 0203 19 55 |
šunke, plečeta, prednji deli, ledja z vratom ali brez vratu ali vratovi posebej, ledja z bokom ali brez boka, brez kosti (4) (5) |
|
|
|
|
|
Kategorija 3 |
||||||
ex 0203 19 15 |
prsi s potrebušino, cela ali pravokotno prirezana |
164 |
197 |
230 |
263 |
1,09 |
ex 0203 19 55 |
prsi s potrebušino, cela ali pravokotno prirezana, brez kože in reber |
|
|
|
|
|
Kategorija 4 |
||||||
ex 0203 19 55 |
deli, ki ustrezajo „sredinam“, s kožo ali maščobo ali brez kože ali maščobe, brez kosti (6) |
255 |
290 |
325 |
360 |
1,17 |
(1) Pomoč se lahko dodeli tudi za polovice trupov, pripravljene kot „wiltshirski deli“, tj. brez glave, ličnic, rilca, nog, repa, trebušnega sala, ledvic, svinjske ribice, lopatice, grodnice, hrbtenice, medenice in trebušne prepone.
(2) Ledja in vratovi so lahko s kožo ali brez nje, vendar debelina maščobe, ki se drži kože, ne sme presegati 25 mm.
(3) Dogovorjena količina lahko zajema kakršno koli kombinacijo navedenih proizvodov.
(4) Ledja in vratovi so lahko s kožo ali brez nje, vendar debelina maščobe, ki se drži kože, ne sme presegati 25 mm.
(5) Dogovorjena količina lahko zajema kakršno koli kombinacijo navedenih proizvodov.
(6) Enako pripravljeni kot pri proizvodih, ki spadajo pod oznako KN 0210 19 20.
23.12.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 345/60 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1330/2008
z dne 22. decembra 2008
o stotretji spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani, in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 467/2001 o prepovedi izvoza nekaterega blaga in storitev v Afganistan, o poostritvi prepovedi poletov in podaljšanju zamrznitve sredstev in drugih finančnih virov talibanov iz Afganistana (1), ter zlasti prve alinee člena 7(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe. |
(2) |
Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov se je 21. in 27. oktobra 2008 ter 12. novembra 2008 odločil, da spremeni seznam fizičnih in pravnih oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, tako da nanj doda sedem fizičnih oseb na podlagi informacij v zvezi z njihovo povezanostjo z Al-Kaido. Komisiji so bile predložene utemeljitve sprememb. |
(3) |
Prilogo I je treba ustrezno spremeniti. |
(4) |
Da bi se zagotovila učinkovitost ukrepov, predvidenih s to uredbo, mora ta začeti veljati takoj. |
(5) |
Ker seznam ZN ne vsebuje trenutnih naslovov zadevnih fizičnih oseb, je treba v Uradnem listu objaviti obvestilo, da lahko zadevne fizične osebe stopijo v stik s Komisijo in da jim lahko Komisija pozneje posreduje razloge, na katerih temelji ta uredba, jim da možnost, da dajo svoje pripombe o teh razlogih, ter glede na pripombe in morebitne dodatne informacije pregleda to uredbo – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 22. decembra 2008
Za Komisijo
Eneko LANDÁBURU
Generalni direktor za zunanje odnose
(1) UL L 139, 29.5.2002, str. 9.
PRILOGA
Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 se spremeni:
Pod naslov „Fizične osebe“ se dodajo naslednji vnosi:
(1) |
Abdulbasit Abdulrahim (alias (a) Abdul Basit Fadil Abdul Rahim, (b) Abdelbasit Abdelrahim, (c) Abdullah Mansour, (d) Abdallah Mansour, (e) Adbulrahim Abdulbasit Fadil Mahoud). Naslov: London, Združeno kraljestvo. Datum rojstva: 2.7.1968. Kraj rojstva: Gdabia, Libija. Št. potnega lista: 800220972 (britanski potni list). Državljanstvo: britansko. Drugi podatki: (a) številka britanskega nacionalnega zavarovanja PX053496A; (b) udeležen pri zbiranju sredstev v imenu libijske islamske borbene skupine (Libyan Islamic Fighting Group – LIFG); (c) imenovan je bil na visoke položaje v LIFG v Združenem kraljestvu; (d) povezan z direktorji SANABEL Relief Agency, ki se imenujejo Ghuma Abd’rabbah, Taher Nasuf in Abdulbaqi Mohammed Khaled, ter s člani LIFG v Združenem kraljestvu, vključno z Ismailom Kamoko, vodilnim članom LIFG v Združenem kraljestvu, ki je bil junija 2007 v Združenem kraljestvu obsojen zaradi financiranja terorizma. |
(2) |
Redouane El Habhab (alias Abdelrahman). Naslov: Iltisstrasse 58, 24143 Kiel, Nemčija (prejšnji naslov). Datum rojstva: 20.12.1969; Kraj rojstva: Casablanca, Maroko. Državljanstvo: nemško. Št. potnega lista: 1005552350 (izdan 27.3.2001 v Kielu, Nemčija, veljaven do 26.3.2011). Št. osebne izkaznice: 1007850441 (nemška zvezna osebna izkaznica izdana 27.3.2001 v Kielu, Nemčija, veljavna do 26.3.2011). Drugi podatki: trenutno se nahaja v zaporu v Lübecku, Nemčija. |
(3) |
Maftah Mohamed Elmabruk (alias (a) Muftah Al Mabrook, (b) Mustah ElMabruk, (c) Maftah El Mobruk, (d) Muftah El Mabruk, (e) Maftah Elmobruk, (f) Al Hajj Abd Al Haqq, (g) Al Haj Abd Al Hak). Naslov: London, Združeno kraljestvo. Datum rojstva: 1.5.1950. Kraj rojstva: Libija. Državljanstvo: libijsko. Drugi podatki: (a) številka britanskega nacionalnega zavarovanja: PW503042C; (b) britanski prebivalec; (c) udeležen pri zbiranju sredstev v imenu libijske islamske borbene skupine (LIFG). Povezan s člani LIFG v Združenem kraljestvu, vključno z Mohammedom Benhammedijem in Ismailom Kamoko, vodilnim članom LIFG v Združenem kraljestvu, ki je bil junija 2007 v Združenem kraljestvu obsojen zaradi financiranja terorizma. |
(4) |
Abdelrazag Elsharif Elosta (alias Abdelrazag Elsharif Al Usta). Naslov: London, Združeno kraljestvo. Datum rojstva: 20.6.1963. Kraj rojstva: Soguma, Libija. Št. potnega lista: 304875071 (britanski potni list). Državljanstvo: britansko. Drugi podatki: (a) številka britanskega nacionalnega zavarovanja: PW669539D; (b) udeležen pri zbiranju sredstev in finančni pomoči v imenu libijske islamske borbene skupine (LIFG). Povezan s člani LIFG v Združenem kraljestvu, vključno z Mohammedom Benhammedijem, Taherjem Nasufom in Ismailom Kamoko, vodilnim članom LIFG v Združenem kraljestvu, ki je bil junija 2007 v Združenem kraljestvu obsojen zaradi financiranja terorizma. |
(5) |
Fritz Martin Gelowicz (alias Robert Konars (rojen 10.4.1979 v Liège, Belgija), (b) Markus Gebert, (c) Malik, (d) Benzl, (e) Bentley). Naslov: Böfinger Weg 20, 89075 Ulm, Nemčija (prejšnji naslov). Datum rojstva: 1.9.1979. Kraj rojstva: München, Nemčija. Državljanstvo: nemško. Št. potnega lista: 7020069907 (nemški potni list izdan v Ulmu, Nemčija, veljaven do 11.5.2010). Nacionalna matična številka: 7020783883 (nemška zvezna osebna izkaznica izdana v Ulmu, Nemčija, veljavnost potekla 10.6.2008). Drugi podatki: (a) povezan z Zvezo islamskega džihada (Islamic Jihad Union – IJU), znano tudi kot Skupina islamskega džihada (Islamic Jihad Group), vsaj od začetka leta 2006. Povezan z Danielom Martinom Schneiderjem in Ademom Yilmazom. Usposobljen za proizvodnjo in uporabo eksplozivov; (b) aretiran 4. septembra 2007 v Medebachu, Nemčija, v priporu v Nemčiji od 5. septembra 2007 (oktobra 2008). |
(6) |
Daniel Martin Schneider (alias Abdullah). Naslov: Petrusstrasse 32, 66125 Herrensohr, Dudweiler, Saarbrücken, Nemčija (prejšnji naslov). Datum rojstva: 9.9.1985. Kraj rojstva: Neunkirchen (Saar), Nemčija. Državljanstvo: nemško. Št. potnega lista: 2318047793 (nemški potni list izdan 17.5.2006 v Friedrichsthalu, Nemčija, veljaven do 16.5.2011). Nacionalna matična številka: 2318229333 (nemška zvezna osebna izkaznica izdana 17.5.2006 v Friedrichsthalu, Nemčija, veljavna do 16.5.2011 (prijavljena kot izgubljena)). Drugi podatki: (a) povezan z Zvezo islamskega džihada (Islamic Jihad Union – IJU), znano tudi kot Skupina islamskega džihada (Islamic Jihad Group), vsaj od začetka leta 2006. Povezan s Fritzem Martinom Gelowiczem in Ademom Yilmazom; (b) aretiran 4. septembra 2007 v Medebachu, Nemčija, v priporu v Nemčiji od 5. septembra 2007 (oktobra 2008). |
(7) |
Adem Yilmaz (alias Talha). Datum rojstva: 4.11.1978. Kraj rojstva: Bayburt, Turčija. Državljanstvo: turško. Št. potnega lista: TR-P 614 166 (turški potni list izdal turški generalni konzulat v Frankfurtu/Main 22.3.2006, veljaven do 15.9.2009). Naslov: Südliche Ringstrasse 133, 63225 Langen, Nemčija (prejšnji naslov). Drugi podatki: (a) povezan z Zvezo islamskega džihada (Islamic Jihad Union – IJU), znano tudi kot Skupina islamskega džihada (Islamic Jihad Group), vsaj od začetka leta 2006. Povezan s Fritzem Martinom Gelowiczem in Danielom Martinom Schneiderjem; (b) aretiran 4. septembra 2007 v Medebachu, Nemčija, v priporu v Nemčiji od 5. septembra 2007 (oktobra 2008). |
DIREKTIVE
23.12.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 345/62 |
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2008/110/ES
z dne 16. decembra 2008
o spremembah Direktive 2004/49/ES o varnosti na železnicah Skupnosti (Direktiva o varnosti na železnicah)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Evropski parlament in Svet sta v skladu s prizadevanji za oblikovanje enotnega trga prevoznih storitev v železniškem prometu sprejela Direktivo 2004/49/ES (3), ki določa skupen regulativni okvir za varnost na železnici. |
(2) |
Prvotno so bili postopki izdaje dovoljenja za začetek obratovanja železniških vozil obravnavani v Direktivi Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (4) in Direktivi 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (5) za nove ali posodobljene dele železniškega sistema Skupnosti ter Direktivi 2004/49/ES za vozila, ki so že v uporabi. V skladu z boljšo zakonodajo ter da bi poenostavili in posodobili zakonodajo Skupnosti, bi bilo treba vse določbe v zvezi z izdajo dovoljenj za začetek obratovanja železniških vozil vključiti v enotno pravno besedilo. Zato bi bilo treba črtati določbe sedanjega člena 14 Direktive 2004/49/ES, v Direktivo 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema Skupnosti (prenovitev) (6) (v nadaljevanju „Direktiva o interoperabilnosti železniškega sistema“), ki je nadomestila direktivi 96/48/ES in 2001/16/ES, pa bi bilo treba vključiti novo določbo v zvezi z izdajo dovoljenj za začetek obratovanja železniških vozil, ki so že v uporabi. |
(3) |
Z začetkom veljavnosti Konvencije o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) iz leta 1999 s 1. julijem 2006 so bili uvedeni novi predpisi v zvezi s pogodbami za uporabo vozil. V skladu s CUV Prilogo k navedeni Konvenciji (Enotna pravila za pogodbe o uporabi vagonov v mednarodnem železniškem prometu) imetnikom vagonov svojih vagonov ni več treba registrirati pri prevoznikih v železniškem prometu. Prejšnji sporazum „Regolamento Internazionale Veicoli“ (RIV) se med prevozniki v železniškem prometu ne uporablja več in ga je deloma nadomestil nov zasebni in prostovoljni sporazum med prevozniki v železniškem prometu in imetniki vagonov (Splošni sporazum o uporabi vagonov, GCU), v okviru katerega so imetniki vagonov zadolženi za vzdrževanje svojih vagonov. Da bi upoštevali te spremembe in poenostavili izvajanje Direktive 2004/49/ES glede izdajanja varnostnih spričeval prevoznikom v železniškem prometu, je treba opredeliti pojma „imetnik“ in „subjekt, zadolžen za vzdrževanje“, pa tudi določiti razmerja med temi subjekti in prevozniki v železniškem prometu. |
(4) |
Opredelitev „imetnika“ bi morala čim bolj ustrezati opredelitvi iz Konvencije COTIF 1999. Za imetnike vozila se lahko opredelijo številni subjekti, na primer lastnik, podjetje, ki z voznim parkom posluje, podjetje, ki vozila daje v najem železniškemu podjetju, prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture, ki vozila uporablja za vzdrževanje svoje infrastrukture. Ti subjekti imajo nadzor nad vozilom v tem smislu, da z njim kot s prevoznim sredstvom razpolagajo prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture. Da bi se izognili vsakemu dvomu, bi morali biti imetniki jasno navedeni v nacionalnem registru vozil (NRV) iz člena 33 Direktive o interoperabilnosti železniškega sistema. |
(5) |
Da se zagotovi skladnost z obstoječo železniško zakonodajo in preprečijo prevelika bremena, bi državam članicam moralo biti dovoljeno, da železnice, ki so del kulturne dediščine, ter muzejske in turistične železnice izvzamejo iz področja uporabe te direktive. |
(6) |
Preden se vozilo vključi v obratovanje oziroma se uporabi na omrežju, bi moral biti subjekt, ki je zadolžen za njegovo vzdrževanje, vpisan v NVR. Subjekt, zadolžen za vzdrževanje, je lahko prevoznik v železniškem prometu, upravljavec infrastrukture ali imetnik. |
(7) |
Državam članicam bi moralo biti dovoljeno izpolnjevati obveznosti za identifikacijo subjekta, zadolženega za vzdrževanje, in za potrditev identitete subjektov z alternativnimi ukrepi v primerih vozil, registriranih v tretji državi in vzdrževanih v skladu z zakoni tiste države, vozil, ki se uporabljajo na omrežjih ali progah, katerih tirna širina se razlikuje od tiste na glavnem železniškem omrežju v Skupnosti in za katere je zahteva po opredelitvi subjekta, zadolženega za vzdrževanje, zagotovljena z mednarodnimi sporazumi s tretjimi državami, in vozil, ki se uporabljajo za železnice, ki so del kulturne dediščine, ter muzejske in turistične železnice ali vojaško opremo in poseben transport, za katere je pred obratovanjem potrebno ad hoc dovoljenje nacionalnih varnostnih organov. V takšnih primerih bi moralo biti državi članici dovoljeno, da sprejme vozila na omrežjih, za katera je pristojna, ne da bi bil tem vozilom dodeljen subjekt, zadolžen za vzdrževanje, ali ne da bi bil tak subjekt potrjen. Vendar bi morala biti takšna odstopanja predmet uradnih odločitev zadevne države članice, Evropska železniška agencija (v nadaljevanju „Agencija“) pa bi jih morala analizirati v okviru poročila o varnosti. |
(8) |
Kadar prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture uporabi vozilo, za katero ni registriranega subjekta, zadolženega za vzdrževanje, ali za katero subjekt, zadolžen za vzdrževanje, ni potrjen, bi moral nadzorovati vsa tveganja, povezana z uporabo tega vozila. Sposobnost nadziranja takšnih tveganj bi prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture moral dokazati s potrdilom sistema varnega upravljanja in, če je to ustrezno, z varnostnim potrdilom ali dovoljenjem. |
(9) |
Za tovorne vagone bi moral biti subjekt, zadolžen za vzdrževanje, potrjen v skladu s sistemom, ki ga razvije Agencija in sprejme Komisija. Kadar je subjekt, zadolžen za vzdrževanje, prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture, bi moralo biti to potrdilo vključeno v postopek za varnostno potrdilo ali dovoljenje. Potrdilo, izdano takšnemu subjektu, bi zagotavljalo, da ta izpolnjuje zahteve glede vzdrževanja iz te direktive, in sicer za vse tovorne vagone, za katere je zadolžen. To potrdilo bi moralo veljati v vsej Skupnosti, izdati pa bi ga moral organ, ki lahko pregleda vzdrževalni sistem, ki so ga vzpostavili ti subjekti. Ker se tovorni vagoni pogosto uporabljajo v mednarodnem prometu in ker bi subjekt, zadolžen za vzdrževanje, morda želel uporabljati delavnice, ustanovljene v več kot eni državi članici, bi moral biti organ za potrjevanje sposoben izvajati nadzor po vsej Skupnosti. |
(10) |
Zahteve glede vzdrževanja so v pripravi v okviru Direktive o interoperabilnosti železniškega sistema, predvsem kot del tehničnih specifikacij za interoperabilnost (TSI) za vozna sredstva. Zaradi začetka veljavnosti te direktive je treba zagotoviti usklajenost med omenjenimi TSI ter zahtevami v zvezi z izdajo certifikata za subjekt, zadolžen za vzdrževanje, ki jih bo sprejela Komisija. To bo Komisija po potrebi dosegla s spremembami ustreznih TSI, in sicer s postopkom, predvidenim v Direktivi o interoperabilnosti železniškega sistema. |
(11) |
Ker cilja te direktive, namreč nadaljnjega razvoja in izboljšanja varnosti na železnicah Skupnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ga je zaradi obsega ukrepa laže doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego teh ciljev. |
(12) |
Ukrepi, potrebni za izvajanje Direktive 2004/49/ES, se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (7). |
(13) |
Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za pregled in prilagoditev priloge Direktive 2004/49/ES, sprejem in pregled skupnih varnostnih metod in skupnih varnostnih ciljev ter vzpostavitev sistema potrjevanja vzdrževanja. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb Direktive 2004/49/ES, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES. |
(14) |
Za državo članico, ki železniškega sistema nima in tudi ne predvideva njegove vzpostavitve v bližnji prihodnosti, bi bila obveznost prenosa in izvajanja te direktive nesorazmerna in nesmotrna. Zato bi bilo treba takšno državo članico, dokler nima železniškega sistema, izvzeti iz obveznosti prenosa in izvajanja te direktive. |
(15) |
V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (8) so države članice pozvane, naj za lastne potrebe in v korist Skupnosti pripravijo tabele, ki naj kar se da nazorno prikazujejo povezave med to direktivo in ukrepi za prenos, ter jih objavijo. |
(16) |
Zato bi bilo treba Direktivo 2004/49/ES ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Spremembe
Direktiva 2004/49/ES se spremeni:
1. |
v členu 2(2) se dodata naslednji točki:
|
2. |
v členu 3 se dodajo naslednje točke:
|
3. |
v členu 4(4) se pojem „upravitelj vagonov“ nadomesti s pojmom „imetnik“; |
4. |
člen 5(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Do 30. aprila 2009 se pregleda Priloga I, zlasti zato, da bi se vključile skupne opredelitve SVK in skupne metode za izračun stroškov nesreč. Ta ukrep, ki je namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 27(2a).“; |
5. |
člen 6 se spremeni:
|
6. |
člen 7 se spremeni:
|
7. |
člen 10 se spremeni:
|
8. |
vstavi se naslednji člen: „Člen 14a Vzdrževanje vozil 1. Vsakemu vozilu se pred začetkom obratovanja oziroma pred uporabo v omrežju dodeli subjekt, ki je zadolžen za njegovo vzdrževanje in ki se ga vnese v NRV v skladu s členom 33 Direktive o interoperabilnosti železniškega sistema. 2. Subjekt, zadolžen za vzdrževanje, je lahko prevoznik v železniškem prometu, upravljavec infrastrukture ali imetnik. 3. Brez poseganja v pristojnosti prevoznikov v železniškem prometu in upravljavcev infrastrukture glede varnega upravljanja vlaka, kakor je to določeno v členu 4, subjekt z ustreznim sistemom vzdrževanja zagotovi, da vozila, za katera je zadolžen za vzdrževanje, varno obratujejo. Zato subjekt, zadolžen za vzdrževanje, zagotovi, da so vozila vzdrževana v skladu z:
Subjekt, zadolžen za vzdrževanje, izvaja vzdrževanje sam ali za to uporablja pogodbene vzdrževalne delavnice. 4. V primeru tovornih vagonov vsak subjekt, zadolžen za vzdrževanje, potrdi organ, pooblaščen ali priznan v skladu z odstavkom 5, ali nacionalni varnostni organi. Postopek akreditacije temelji na merilih o neodvisnosti, strokovnosti in nepristranskosti, kot so na primer ustrezni evropski standardi serije EN 45 000. Tudi postopek priznanja temelji na merilih neodvisnosti, strokovnosti in nepristranskosti. Če je subjekt, zadolžen za vzdrževanje, prevoznik v železniškem prometu oziroma upravljavec infrastrukture, skladnost z zahtevami, sprejetimi po odstavku 5, preverijo ustrezni nacionalni varnostni organi v skladu s postopki iz členov 10 ali 11 ter jo odobrijo s potrdili, določenimi v teh postopkih. 5. Komisija na podlagi priporočila Agencije do 24. decembra 2010 sprejme ukrep, s katerim uvede sistem izdajanja potrdil subjektom, zadolženim za vzdrževanje, za tovorne vagone. S potrdili, izdanimi v skladu s tem sistemom, se potrjuje skladnost z zahtevami iz odstavka 3. Navedeni ukrep vključuje zahteve glede:
Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 27(2a). Komisija na podlagi priporočila Agencije do 24. decembra 2018 preuči ta ukrep, da se vključijo vsa vozila in, če je potrebno, posodobi sistem izdajanja potrdil za tovorne vagone. 6. Potrdila, izdana v skladu z odstavkom 5, veljajo po vsej Skupnosti. 7. Agencija oceni postopek izdajanja potrdil, ki se izvaja v skladu z odstavkom 5, in Komisiji posreduje poročilo najkasneje tri leta po začetku veljavnosti ustreznega ukrepa. 8. Države članice se lahko odločijo, da bodo svoje obveznosti opredeljevanja subjekta, zadolženega za vzdrževanje, in njegovega potrjevanja izpolnjevale z alternativnimi ukrepi, v primerih:
Takšni alternativni ukrepi se izvajajo z odstopanji, ki jih odobrijo ustrezni nacionalni varnostni organi:
Takšna odstopanja se opredelijo in upravičijo v letnem varnostnem poročilu iz člena 18 te direktive. Če se zdi, da obstajajo prevelika tveganja glede varnosti v železniškem sistemu Skupnosti, Agencija o tem nemudoma obvesti Komisijo. Komisija stopi v stik z udeleženimi stranmi in, če je to ustrezno, od držav članic zahteva, naj umaknejo svojo odločitev o odstopanju.“; |
9. |
člen 16(2) se spremeni:
|
10. |
v členu 18 se doda naslednja točka:
|
11. |
člen 26 se nadomesti z naslednjim: „Člen 26 Prilagoditev prilog Priloge se prilagodijo glede na znanstveni in tehnični napredek. Ta ukrep, namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 27(2a).“; |
12. |
člen 27 se spremeni:
|
13. |
v Prilogi II se črta točka 3. |
Člen 2
Prenos in izvajanje
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do 24. decembra 2010. Besedilo navedenih predpisov nemudoma posredujejo Komisiji.
Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
Obveznost prenosa in izvajanja te direktive se ne uporablja za Republiko Ciper in Republiko Malto, dokler se na njunih ozemljih ne vzpostavi železniški sistem.
2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 3
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Strasbourgu, 16. decembra 2008
Za Evropski parlament
Predsednik
H.-G. PÖTTERING
Za Svet
Predsednik
B. LE MAIRE
(1) UL C 256 27.10.2007, str. 39.
(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 2007 (UL C 297 E, 20.11.2008, str. 133), Skupno stališče Sveta z dne 3. marca 2008 (UL C 122 E, 20.5.2008, str. 10) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Sklep Sveta z dne 1. decembra 2008.
(3) Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (Direktiva o varnosti na železnici) (UL L 164, 30.4.2004, str. 44). Popravljena različica v UL L 220, 21.6.2004, str. 16.
(4) UL L 235, 17.9.1996, str. 6.
(5) UL L 110, 20.4.2001, str.1.
(6) UL L 191, 18.7.2008, str. 1.
(7) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(8) UL C 321, 31.12.2003, str 1.
(9) UL L 191, 18.7.2008, str. 1.“;
23.12.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 345/68 |
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2008/112/ES
z dne 16. decembra 2008
o spremembi direktiv Sveta 76/768/EGS, 88/378/EGS, 1999/13/ES in direktiv 2000/53/ES, 2002/96/ES in 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z namenom prilagoditve Uredbi (ES) št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti členov 95 in 175(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (3) predvideva uskladitev razvrščanja in označevanja snovi ter zmesi v Skupnosti. Navedena uredba bo nadomestila Direktivo Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (4) ter Direktivo 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov (5). |
(2) |
Uredba (ES) št. 1272/2008 temelji na izkušnjah direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter vključuje kriterije za razvrščanje in označevanje snovi ter zmesi, vsebovane v Globalno usklajenem sistemu za razvrščanje in označevanje kemikalij (GHS), ki je bil sprejet na mednarodni ravni v okviru Združenih narodov. |
(3) |
Nekatere določbe o razvrščanju in označevanju iz direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES so namenjene tudi uporabi druge zakonodaje Skupnosti, kot so Direktiva Sveta 76/768/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kozmetičnimi izdelki (6), Direktiva Sveta 88/378/EGS z dne 3. maja 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z varnostjo igrač (7), Direktiva Sveta 1999/13/ES z dne 11. marca 1999 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih dejavnostih in obratih (8), Direktiva 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (9), Direktiva 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) (10) ter Direktiva 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih barvah in lakih in proizvodih za ličenje vozil (11). |
(4) |
Vključitev kriterijev GHS v zakonodajo Skupnosti pomeni uvedbo novih razredov in kategorij nevarnosti, ki so le delno v skladu z ureditvami o razvrščanju in označevanju iz direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES. Analiza možnih učinkov prehoda s starega na nov sistem razvrščanja in označevanja je pokazala, da bi bilo treba s prilagoditvijo sklicevanj na kriterije razvrščanja v direktivah 76/768/EGS, 88/378/EGS, 2000/53/ES in 2002/96/ES na nov sistem, uveden z Uredbo (ES) št. 1272/2008, ohraniti področje uporabe zadevnih aktov. |
(5) |
Treba je prilagoditi tudi Direktivo 76/768/EGS, da se upošteva sprejetje Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (12). |
(6) |
Primerno je uskladiti Direktivo 1999/13/ES z zamenjavo opozorilnega stavka R40 z dvema novima opozorilnima stavkoma R40 in R68 na podlagi Direktive 67/548/EGS, da se zagotovi pravilen prehod na stavke o nevarnosti iz Uredbe (ES) št. 1272/2008. |
(7) |
Prehod s kriterijev za razvrščanje iz direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES bi moral biti v celoti zaključen 1. junija 2015. Proizvajalci kozmetičnih izdelkov, igrač, barv, lakov, proizvodov za ličenje vozil, vozil ter električne in elektronske opreme kot tudi subjekti, katerih dejavnosti so zajete v Direktivi 1999/13/ES, so proizvajalci, uvozniki ali nadaljnji uporabniki v smislu Uredbe (ES) št. 1272/2008. Po tej direktivi bi morali imeti vsi možnost pripraviti svojo strategijo prehoda v podobnem časovnem okviru kot po Uredbi (ES) št. 1272/2008. |
(8) |
V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (13) se države članice poziva, da za lastne potrebe in v interesu Skupnosti pripravijo tabele, ki naj kar najbolj nazorno prikazujejo povezavo med to direktivo in ukrepi za prenos, ter da te tabele objavijo. |
(9) |
Direktive 76/768/EGS, 88/378/EGS, 1999/13/ES, 2000/53/ES, 2002/96/ES in 2004/42/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Spremembe Direktive 76/768/EGS
Direktiva 76/768/EGS se spremeni:
1. |
Beseda „pripravek“ v smislu člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1907/2006 v njeni različici z dne 30. decembra 2006 se v celotnem besedilu nadomesti z besedo „zmes“ v ustreznem številu in sklonu in temu ustrezno se prilagodi tudi stavek v katerem se nahaja. |
2. |
V členu 4a(1) se točka d nadomesti z naslednjim:
|
3. |
Od 1. decembra 2010 se člen 4b nadomesti z naslednjim: „Člen 4b V kozmetičnih izdelkih je prepovedano uporabljati snovi, ki so razvrščene kot rakotvorne, mutagene za zarodne celice ali strupene za razmnoževanje, kategorij 1A, 1B in 2 na podlagi dela 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (15). V ta namen Komisija sprejme potrebne ukrepe v skladu z regulativnim postopkom iz člena 10(2). Snov, razvrščena v kategorijo 2, se lahko uporablja v kozmetičnih izdelkih, če jo je evalviral Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov (ZOVP) in ugotovil, da je sprejemljiva za uporabo v kozmetičnih izdelkih. |
4. |
Od 1. decembra 2010 se v členu 7a(1) zadnji stavek drugega pododstavka točke (h) nadomesti z naslednjim: „Podatki o količinah, ki se zahtevajo v (a) in ki naj bodo dostopni javnosti, se omejijo na snovi, ki izpolnjujejo kriterije za katerega koli od naslednjih razredov ali kategorij nevarnosti iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008:
|
5. |
V Prilogi IX se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Ta priloga navaja alternativne metode, ki jih je potrdil Evropski center za potrjevanje alternativnih metod (ECVAM) Skupnega raziskovalnega središča, ki so na voljo za izpolnjevanje zahtev te direktive in ki niso navedene v Uredbi (ES) št. 440/2008.“. |
Člen 2
Spremembe Direktive 88/378/EGS
Direktiva 88/378/EGS se spremeni:
1. |
Beseda „pripravek“ v smislu člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1907/2006 v njeni različici z dne 30. decembra 2006 se v celotnem besedilu nadomesti z besedo „zmes“v ustreznem številu in sklonu in temu ustrezno se prilagodi tudi stavek v katerem se nahaja. |
2. |
Od 1. decembra 2010 se v oddelku 2 dela II Priloge II točka (b) nadomesti z naslednjim:
|
3. |
Od 1. junija 2015 se v oddelku 2 dela II Priloge II točka (b) nadomesti z naslednjim:
|
4. |
Od 1. decembra 2010 se v oddelku 3 dela II Priloge II prvi odstavek točke 3 nadomesti z naslednjim:
|
5. |
Od 1. junija 2015 se v oddelku 3 dela II Priloge II prvi odstavek točke 3 nadomesti z naslednjim:
|
6. |
Od 1. decembra 2010 se v oddelku 4 Priloge IV naslov in točka (a) nadomestita z naslednjim: „4. Igrače, ki vsebujejo snovi ali zmesi, ki so same po sebi nevarne. Kemijske igrače
vsebujejo opozorilo glede nevarnosti teh snovi ali zmesi ter navodila v zvezi z varnostnimi ukrepi, ki jih mora upoštevati uporabnik, da bi se izognil z njimi povezanim nevarnostim, ki so na kratko opisana glede na vrsto igrače. Omeni se tudi prva pomoč v primeru hude nesreče zaradi uporabe te vrste igrače. Navede se tudi, da morajo biti igrače izven dosega zelo majhnih otrok.“ |
7. |
Od 1. junija 2015 se v oddelku 4 Priloge IV naslov in točka (a) nadomestita z naslednjim: „4. Igrače, ki vsebujejo nevarne snovi ali zmesi, ki so same po sebi nevarne. Kemijske igrače
vsebujejo opozorilo glede nevarnosti teh snovi ali zmesi ter navodila v zvezi z varnostnimi ukrepi, ki jih mora upoštevati uporabnik, da bi se izognil z njimi povezanim nevarnostim, ki so na kratko opisana glede na vrsto igrače. Omeni se tudi prva pomoč v primeru hude nesreče zaradi uporabe te vrste igrače. Navede se tudi, da morajo biti igrače izven dosega zelo majhnih otrok.“ |
Člen 3
Spremembe Direktive 1999/13/ES
Direktiva 1999/13/ES se spremeni:
1. |
Beseda „pripravek“ v smislu člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1907/2006 v njeni različici z dne 30. decembra 2006 se v celotnem besedilu nadomesti z besedo „zmes“ v ustreznem številu in sklonu in temu ustrezno se prilagodi tudi stavek v katerem se nahaja. |
2. |
Člen 5 se spremeni:
|
Člen 4
Spremembe Direktive 2000/53/ES
Od 1. decembra 2010 se v členu 2 Direktive 2000/53/ES točka 11 nadomesti z naslednjim:
„11. |
‚nevarna snov‘ pomeni vsako snov, ki izpolnjuje kriterije za katerega koli od naslednjih razredov ali kategorij nevarnosti iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (21);
|
Člen 5
Spremembe Direktive 2002/96/ES
Direktiva 2002/96/ES se spremeni:
1. |
Beseda „pripravek“ v smislu člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1907/2006 v njeni različici z dne 30. decembra 2006 se v celotnem besedilu nadomesti z besedo „zmes“ v ustreznem številu in sklonu in temu ustrezno se prilagodi tudi stavek v katerem se nahaja. |
2. |
Od 1. decembra 2010 se točka (l) v členu 3 nadomesti z naslednjim:
|
3. |
Od 1. junija 2015 se točka (l) v členu 3 nadomesti z naslednjim:
|
4. |
V oddelku 1 Priloge II se trinajsta alinea nadomesti z naslednjim:
|
Člen 6
Spremembe Direktive 2004/42/ES
Člen 2 Direktive 2004/42/ES se spremeni:
(a) |
V odstavku 3 se beseda „pripravek“ nadomesti z „zmes“. |
(b) |
V odstavku 8 se beseda „pripravek“ nadomesti z „zmes“. |
Člen 7
Prenos
1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo do 1. aprila 2010. O teh predpisih takoj obvestijo Komisijo.
Navedene predpise uporabljajo od 1. junija 2010.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice predložijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 8
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 9
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Strasbourgu, 16. decembra 2008
Za Evropski parlament
Predsednik
H.-G. PÖTTERING
Za Svet
Predsednik
B. LE MAIRE
(1) UL C 120, 16.5.2008, str. 50.
(2) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 3. septembra 2008 (še ni objavljeno v UL) in Sklep Sveta z dne 28. novembra 2008.
(3) UL L 353, 31.12.2008, str. 1.
(4) UL 196, 16.8.1967, str. 1.
(5) UL L 200, 30.7.1999, str. 1.
(6) UL L 262, 27.9.1976, str. 169.
(7) UL L 187, 16.7.1988, str. 1.
(8) UL L 85, 29.3.1999, str. 1.
(9) UL L 269, 21.10.2000, str. 34.
(10) UL L 37, 13.2.2003, str. 24.
(11) UL L 143, 30.4.2004, str. 87.
(12) UL L 396, 30.12.2006, str. 1. Popravljena različica v UL L 136, 29.5.2007, str. 3.
(13) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.
(14) UL L 142, 31.5.2008, str. 1.“
(15) UL L 353, 31.12.2008, str. 1.“
(16) UL L 353, 31.12.2008, str. 1.“
(17) UL L 353, 31.12.2008, str. 1.“
(18) UL L 200, 30.7.1999, str. 1.“
(19) UL L 353, 31.12.2008, str. 1.“
(20) UL L 353, 31.12.2008, str. 1.“
(21) UL L 353, 31.12.2008, str. 1.“
(22) UL L 200, 30.7.1999, str. 1.
(23) UL L 353, 31.12.2008, str. 1.“
(24) UL L 353, 31.12.2008, str. 1.“
23.12.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 345/75 |
DIREKTIVA SVETA (ES) št. 114/2008
z dne 8. decembra 2008
o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanje njene zaščite
(Besedilo velja za EGP)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (2)
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Evropski svet je junija 2004 zaprosil za pripravo splošne strategije za zaščito kritičnih infrastruktur. Komisija je v odgovor na to 20. oktobra 2004 sprejela sporočilo z naslovom „Varovanje kritične infrastrukture v boju proti terorizmu“, v katerem je predstavila predloge o tem, kaj bi okrepilo preprečevanje terorističnih napadov na kritično infrastrukturo ter pripravljenost in odziv nanje v Evropi. |
(2) |
Komisija je 17. novembra 2005 sprejela Zeleno knjigo o evropskem programu za varovanje kritične infrastrukture, v kateri so bile navedene politične možnosti za oblikovanje programa in informacijskega omrežja za opozarjanje o kritični infrastrukturi. V odzivih na Zeleno knjigo je bila poudarjena dodana vrednost okvira Skupnosti glede zaščite kritične infrastrukture. Priznana je bila potreba po povečanju zmogljivosti zaščite kritične infrastrukture v Evropi in po pomoči pri zmanjšanju števila šibkih točk glede kritičnih infrastruktur. Poudarjen je bil pomen ključnih načel subsidiarnosti, sorazmernosti in dopolnjevanja pa tudi dialoga med zainteresiranimi stranmi. |
(3) |
Svet za pravosodje in notranje zadeve je decembra 2005 pozval Komisijo, naj pripravi predlog evropskega programa za zaščito kritične infrastrukture („EPCIP“), ki naj bi temeljil na pristopu upoštevanja vseh nevarnosti, pri čemer naj bi bil boj proti grožnjam terorizma njegova prednostna naloga. V skladu s tem pristopom bi bilo treba v postopku zaščite kritične infrastrukture upoštevati človeške in tehnološke grožnje ter naravne nesreče, vendar pa bi morale biti grožnje terorizma prednostno obravnavane. |
(4) |
Svet je aprila 2007 sprejel sklepe o EPCIP, v katerih je ponovno navedel, da so predvsem države članice odgovorne za to, da poskrbijo za ureditev zaščite kritične infrastrukture znotraj nacionalnih meja, obenem pa je pozdravil prizadevanja Komisije, da oblikuje evropski postopek za ugotavljanje in določanje evropske kritične infrastrukture („EKI“) ter za oceno potrebe po izboljšanju njene zaščite. |
(5) |
Ta direktiva predstavlja prvi korak v postopnem pristopu za ugotavljanje in določanje EKI ter oceni potrebe za izboljšanje njene zaščite. Sama direktiva je osredotočena na energetski in prevozni sektor in bi morala biti pregledana, da se oceni njen učinek in potreba po vključitvi drugih sektorjev, med drugim sektorja informacijskih in komunikacijskih tehnologij („IKT“), v področje uporabe. |
(6) |
Glavno in končno odgovornost za zaščito EKI imajo države članice in lastniki/upravljavci teh infrastruktur. |
(7) |
V Skupnosti obstajajo nekatere kritične infrastrukture, katerih okvara ali uničenje bi imelo resne čezmejne posledice. To lahko vključuje čezmejne medsektorske vplive, ki izhajajo iz soodvisnosti medsebojno povezanih infrastruktur. Takšne EKI bi bilo treba ugotoviti in določiti s skupnim postopkom. Pri ovrednotenju zahtev glede varnosti teh infrastruktur bi morali upoštevati minimalni skupni pristop. Dvostranski programi sodelovanja med državami članicami na področju zaščite kritične infrastrukture pomenijo dobro uveljavljen in učinkovit način za obravnavanje čezmejne kritične infrastrukture. EPCIP bi moral temeljiti na takšnem sodelovanju. Informacije, na podlagi katerih se posamezne infrastrukture določijo kot EKI, bi bilo treba razvrstiti glede na ustrezno stopnjo tajnosti v skladu z obstoječo zakonodajo Skupnosti in držav članic. |
(8) |
Ker imajo različni sektorji posebne izkušnje, strokovno znanje in zahteve glede zaščite kritične infrastrukture, bi bilo treba oblikovati pristop Skupnosti glede zaščite kritične infrastrukture in ga izvajati ob upoštevanju sektorskih posebnosti in obstoječih sektorskih ukrepov, vključno z ukrepi, ki že obstajajo na ravni Skupnosti ter na nacionalni in regionalni ravni, po potrebi pa tudi vključno z že obstoječimi zadevnimi čezmejnimi dogovori glede medsebojne pomoči med lastniki/upravljavci kritične infrastrukture. Glede na velik pomen vključenosti zasebnega sektorja pri nadzoru in upravljanju tveganj, načrtovanju neprekinjenosti delovanja in obnovi po nesrečah, mora pristop Skupnosti spodbujati polno vključenost zasebnega sektorja. |
(9) |
Za energetski sektor, zlasti za načine proizvodnje in prenosa električne energije (dobava električne energije), velja, da lahko proizvodnja električne energije – če je to ustrezno – vključuje dele jedrskih elektrarn, ki se uporabljajo za prenos električne energije, pri čemer pa so izključeni specifično jedrski vidiki, zajeti v ustrezni zakonodaji za jedrsko področje, med drugim v pogodbah in pravu Skupnosti. |
(10) |
Ta direktiva dopolnjuje obstoječe sektorske ukrepe na ravni Skupnosti in v državah članicah. Če so mehanizmi Skupnosti že vzpostavljeni, bi jih bilo treba še naprej uporabljati, saj bodo prispevali k splošnemu izvajanju te direktive. Izogibati bi se bilo treba podvajanju različnih aktov ali določb ter protislovjem med njimi. |
(11) |
Varnostni načrti upravljavca („VNU“) ali enakovredni ukrepi, ki vključujejo opredelitev pomembnih infrastrukturnih zmogljivosti, oceno tveganja ter ugotavljanje, izbiro in prednostno razvrstitev protiukrepov in postopkov, bi morali biti pripravljeni za vso določeno EKI. Da bi se izognili nepotrebnemu delu in podvajanju, bi morala vsaka država članica najprej preveriti, ali lastniki/upravljavci določene EKI razpolagajo z ustreznimi VNU ali podobnimi ukrepi. Če teh načrtov ni, bi morala posamezna država članica storiti vse potrebno za uvedbo ustreznih ukrepov. Vsaka država članica sama določi najustreznejšo obliko ukrepanja pri pripravi VNU. |
(12) |
Za ukrepe, načela in smernice, vključno z ukrepi Skupnosti, pa tudi za dvostranske in/ali večstranske sheme sodelovanja, ki zagotavljajo načrt, podoben ali enakovreden VNU, ali zagotavljajo varnostnega uradnika za zvezo ali osebo s podobno opredeljenimi nalogami, bi moralo veljati, da izpolnjujejo zahteve te direktive, predpisane za VNU oziroma varnostnega uradnika za zvezo. |
(13) |
Za vso določeno EKI bi morali določiti varnostne uradnike za zvezo, da bi se olajšala sodelovanje in komunikacija med zadevnimi nacionalnimi organi za zaščito kritične infrastrukture. Da bi se izognili nepotrebnemu delu in podvajanju, bi morala vsaka država članica najprej preveriti, ali lastniki/upravljavci določene EKI že imajo zaposlenega varnostnega uradnika za zvezo ali osebo s podobno opredeljenimi nalogami. Če takega varnostnega uradnika za zvezo ni, bi morala posamezna država članica storiti vse potrebno za uvedbo ustreznih ukrepov. Države članice pa morajo same določiti najustreznejšo obliko ukrepanja pri imenovanju varnostnih uradnikov za zvezo. |
(14) |
Učinkovito odkrivanje tveganj, nevarnosti in šibkih točk v posameznih sektorjih zahteva komunikacijo tako med lastniki/upravljavci EKI in državami članicami kot med državami članicami in Komisijo. Vsaka država članica bi morala zbirati informacije o EKI, ki se nahajajo na njenem ozemlju. Komisija bi morala od držav članic prejemati splošne informacije o tveganjih, nevarnostih in šibkih točkah v sektorjih, v katerih je bila ugotovljena EKI, po potrebi vključno z ustreznimi informacijami glede možnih izboljšav EKI in glede medsektorskih odvisnosti, kar bi lahko služilo kot osnova za oblikovanje posebnih predlogov Komisije za izboljšanje zaščite EKI, kjer je to potrebno. |
(15) |
Da se pospešijo izboljšave zaščite EKI, bi lahko razvili skupne metodologije za ugotavljanje in razvrščanje tveganj, nevarnost in šibkih točk za infrastrukturne zmogljivosti. |
(16) |
Lastnikom/upravljavcem EKI bi morali v prvi vrsti organi zadevne državne članice omogočiti dostop do najboljših praks in metodologij glede zaščite kritične infrastrukture. |
(17) |
Za učinkovito zaščito EKI so potrebni komunikacija, usklajevanje in sodelovanje na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti. To se najlažje doseže tako, da se v vsaki državi članici imenujejo kontaktne točke za zaščito evropske kritične infrastrukture („kontaktne točke ZEKI“), ki bi morale vprašanja zaščite evropske kritične infrastrukture usklajevati na notranji ravni, pa tudi z drugimi državami članicami in Komisijo. |
(18) |
Da se razvijejo dejavnosti zaščite evropske kritične infrastrukture na področjih, ki zahtevajo določeno stopnjo zaupnosti, je primerno zagotoviti usklajeno in varno izmenjavo informacij v okviru te direktive. Pomembno je, da se v zvezi z nekaterimi dejstvi o kritični infrastrukturni zmogljivosti, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za načrtovanje in delovanje z namenom povzročanja nesprejemljivih posledic za objekte kritične infrastrukture, spoštujejo pravila o zaupnosti v skladu z veljavnim nacionalnim pravom ali Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (3). Tajne podatke bi bilo treba varovati v skladu z ustrezno zakonodajo Skupnosti in držav članic. Države članice in Komisija bi morale spoštovati ustrezno stopnjo tajnosti, ki jo določi organ izvora dokumenta. |
(19) |
Izmenjava informacij v zvezi z EKI bi morala potekati v ozračju zaupanja in varnosti. Za izmenjavo informacij je potrebno zaupanje, tako da podjetja in organizacije vedo, da bodo njihovi občutljivi in tajni podatki ustrezno varovani. |
(20) |
Ker ciljev te direktive, in sicer vzpostavitve postopka za ugotavljanje in določanje EKI in oblikovanja skupnega pristopa za oceno potreb po izboljšanju zaščite takšnih infrastruktur, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, in ker te cilje zaradi obsega ukrepa laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev. |
(21) |
Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina o temeljnih pravicah Evropske unije – |
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Vsebina
Ta direktiva določa postopek za ugotavljanje in določanje evropskih kritičnih infrastruktur („EKI“) ter skupni pristop za oceno potrebe po izboljšanju zaščite takšnih infrastruktur, da bi s tem prispevali k zaščiti ljudi.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej direktivi:
(a) |
„kritična infrastruktura“ pomeni infrastrukturno zmogljivost, sistem ali njun del, ki se nahaja v državah članicah in je bistven za vzdrževanje ključnih družbenih funkcij, zdravja, varnosti, zaščite, gospodarske in družbene blaginje ljudi ter katerih okvara ali uničenje bi imelo v državi članici resne posledice zaradi nezmožnosti vzdrževanja teh funkcij; |
(b) |
„evropska kritična infrastruktura“ ali „EKI“ pomeni kritično infrastrukturo, ki se nahaja v državah članicah in katere okvara ali uničenje bi imelo resne posledice v vsaj dveh državah članicah. Kaj so resne posledice se oceni v skladu z medsektorskimi merili. To vključuje vplive na druge vrste infrastruktur, ki izhajajo iz medsektorskih odvisnosti; |
(c) |
„analiza tveganja“ pomeni obravnavo ustreznih scenarijev nevarnosti, da se ocenijo šibke točke in morebitne posledice okvare ali uničenja kritične infrastrukture; |
(d) |
„občutljive informacije, povezane z zaščito kritične infrastrukture“ pomeni dejstva o kritični infrastrukturi, katerih razkritje bi se lahko uporabilo za načrtovanje in delovanje z namenom povzročitve okvare ali uničenja objektov kritične infrastrukture; |
(e) |
„zaščita“ pomeni vse dejavnosti, katerih namen je zagotavljati funkcionalnost, kontinuiteto in integriteto kritične infrastrukture, da se preprečijo, ublažijo in nevtralizirajo nevarnosti, tveganja in šibke točke; |
(f) |
„lastniki/upravljavci EKI“ pomeni subjekte, odgovorne za naložbe v posamezno infrastrukturno zmogljivost, sistem ali njegov del, ki je v skladu s to direktivo določen kot EKI in/ali njihovo vsakodnevno delovanje. |
Člen 3
Ugotavljanje EKI
1. Vsaka država članica po postopku iz Priloge III ugotovi potencialno EKI, ki izpolnjuje medsektorska in sektorska merila ter ustreza opredelitvama iz člena 2(a) in (b).
Komisija lahko državam članicam na zahtevo pomaga ugotoviti potencialno EKI.
Komisija lahko zadevne države članice opozori, da obstaja potencialna kritična infrastruktura, za katero bi lahko veljalo, da izpolnjuje pogoje za to, da se določi za EKI.
Vsaka država članica in Komisija bodo stalno izvajale postopek ugotavljanja potencialne EKI.
2. Medsektorska merila iz odstavka 1 upoštevajo:
(a) |
število žrtev (ki se ocenjuje glede na možno število mrtvih ali poškodovanih); |
(b) |
gospodarske posledice (ki se ocenjujejo glede na gospodarsko izgubo in/ali poslabšanje kakovosti proizvodov ali storitev, vključno z morebitnimi posledicami za okolje); |
(c) |
javni vpliv (ki se ocenjuje glede na posledice za zaupanje javnosti, fizično trpljenje in motnje v vsakodnevnem življenju, vključno z izgubo osnovnih storitev). |
Pragi za medsektorska merila se oblikujejo na podlagi resnosti posledice okvare ali uničenja posamezne infrastrukture. Natančne prage za medsektorska merila določijo države članice, ki jih zadeva posamezna kritična infrastruktura, za vsak primer posebej. Vsaka država članica Komisijo enkrat na leto obvesti o številu infrastruktur na sektor, za katere je potekalo posvetovanje o pragih za medsektorska merila.
Pri sektorskih merilih se upoštevajo značilnosti posameznih sektorjev EKI.
Komisija s pomočjo držav članic oblikuje smernice za uporabo medsektorskih in sektorskih meril ter približnih pragov za ugotavljanje EKI. Merila so tajna. Uporaba takšnih smernic za države članice ni obvezna.
3. Ta direktiva se bo izvajala v energetskem in prevoznem sektorju. Podsektorji so določeni v Prilogi I.
Pri pregledu te direktive v skladu s členom 11 se lahko po potrebi določijo še drugi sektorji, v katerih se bo ta direktiva izvajala. Pri tem je treba nameniti prednost sektorju IKT.
Člen 4
Določanje EKI
1. Vsaka država članica obvesti druge države članice, za katere bi potencialna EKI lahko imela hujše posledice, o njenem obstoju in razlogih, zaradi katerih je bila določena za potencialno EKI.
2. Vsaka država članica, na ozemlju katere se nahaja potencialna EKI, vzpostavi dvostranski in/ali večstranski dialog z drugimi državami članicami, za katere bi potencialna EKI lahko imela hujše posledice. Komisija lahko v tem dialogu sodeluje, vendar nima dostopa do podrobnih informacij, ki bi omogočile nedvoumno ugotovitev posamezne infrastrukture.
Država članica, ki ima razlog za domnevo, da bi potencialna EKI lahko imela zanjo hujše posledice, a je država članica, na ozemlju katere se potencialna EKI nahaja, ni opredelila kot take, lahko Komisiji sporoči, da želi sodelovati v dvostranskem in/ali večstranskem dialogu o tem vprašanju. Komisija to željo brez odlašanja sporoči državi članici, na ozemlju katere se nahaja potencialna EKI, in si prizadeva za olajšanje dogovora med stranema.
3. Država članica, na katere ozemlju se nahaja potencialna EKI, določi slednjo za EKI na podlagi dogovora, sklenjenega med njo in tistimi državami članicami, ki bi lahko utrpele hujše posledice.
Potrebno je soglasje države članice, na ozemlju katere se nahaja infrastruktura, ki naj bi se določila za EKI.
4. Država članica, na ozemlju katere se nahaja določena EKI, Komisijo vsako leto obvesti o številu določenih EKI na posamezen sektor in številu držav članic, odvisnih od vsake določene EKI. Samo države članice, za katere bi posamezna EKI lahko imela hujše posledice, so seznanjene z njenim obstojem.
5. Države članice, na ozemlju katerih se nahaja EKI, obvestijo lastnika/upravljavca infrastrukture, da je bila ta določena za EKI. Za informacijo o določitvi infrastrukture za EKI velja ustrezna stopnja tajnosti.
6. Postopek ugotavljanja in določanja EKI v skladu s členom 3 in tem členom se zaključi do 12. januarja 2011 in se redno preverja.
Člen 5
Varnostni načrti upravljavca
1. V postopku priprave varnostnega načrta upravljavca („VNU“) se ugotovijo kritične infrastrukturne naprave EKI in varnostni ukrepi, ki obstajajo ali se izvajajo za njihovo zaščito. Minimalna vsebina, obravnavana v postopku priprave VNU EKI, je določena v Prilogi II.
2. Vsaka država članica preveri, ali ima vsaka določena EKI na njenem ozemlju VNU oziroma vzpostavljene enakovredne ukrepe v skladu z navedbami iz Priloge II. Če država članica ugotovi, da takšen VNU ali enakovredni ukrepi obstajajo in se redno posodabljajo, ni potrebno nobeno nadaljnje ukrepanje za izvajanje.
3. Če država članica ugotovi, da VNU ali enakovredni ukrepi niso bili uvedeni, zagotovi pripravo VNU ali enakovrednih ukrepov v skladu z navedbami iz Priloge II s kakršnim koli ukrepom, ki ga šteje za ustreznega.
Vsaka država članica zagotovi, da so v letu dni po določitvi kritične infrastrukture kot EKI vzpostavljeni VNU ali enakovredni ukrepi, ki se redno preverjajo. V izjemnih okoliščinah se lahko to obdobje podaljša s soglasjem organa države članice in z uradnim obvestilom Komisiji.
4. Če v zvezi z EKI že obstaja ureditev nadzora ali pregleda, ta člen ne vpliva na takšno ureditev, nadzornik v okviru te ureditve pa je zadevni organ države članice, naveden v tem členu.
5. Če so upoštevani ukrepi, tudi ukrepi Skupnosti, zaradi katerih je v posameznem sektorju potreben načrt, podoben ali enakovreden VNU, ki ga mora pregledati pristojni organ, ali se nanašajo na potrebo po takšnem načrtu, velja, da so izpolnjene vse zahteve držav članic, navedene v tem členu ali sprejete v skladu s tem členom. Smernice za uporabo iz člena 3(2) vsebujejo okvirni seznam takšnih ukrepov.
Člen 6
Varnostni uradniki za zvezo
1. Varnostni uradnik za zvezo deluje kot kontaktna točka za vprašanja, povezana z varnostjo, med lastnikom/upravljavcem EKI in zadevnim organom države članice.
2. Vsaka država članica preveri, ali ima vsaka določena EKI na njenem ozemlju zaposlenega varnostnega uradnika za zvezo ali osebo s podobno opredeljenimi nalogami. Če država članica ugotovi, da obstaja varnostni uradnik za zvezo ali oseba s podobno opredeljenimi nalogami, nadaljnje ukrepanje za izvajanje ni potrebno.
3. Če država članica ugotovi, da za določeno EKI varnostni uradnik za zvezo ali oseba s podobno opredeljenimi nalogami ni bila imenovana, zagotovi imenovanje varnostnega uradnika za zvezo ali osebe s podobno opredeljenimi nalogami s kakršnim koli ukrepom, ki ga šteje za ustreznega.
4. Vsaka država članica vzpostavi ustrezen mehanizem za komunikacijo med zadevnim organom države članice in varnostnim uradnikom za zvezo ali osebo s podobno opredeljenimi nalogami za izmenjavanje pomembnih informacij o ugotovljenih tveganjih in grožnjah v zvezi z zadevno EKI. Ta komunikacijski mehanizem ne posega v nacionalne zahteve glede dostopa do občutljivih in zaupnih informacij.
5. Če so upoštevani ukrepi, tudi ukrepi Skupnosti, zaradi katerih je v posameznem sektorju potreben varnostni uradnik za zvezo oziroma oseba s podobno opredeljenimi nalogami ali se nanašajo na potrebo po njunem imenovanju, velja, da so izpolnjene vse zahteve držav članic, navedene v tem členu ali sprejete v skladu s tem členom. Smernice za uporabo iz člena 3(2) vsebujejo okvirni seznam takšnih ukrepov.
Člen 7
Poročanje
1. Vsaka država članica izvede oceno nevarnosti za podsektorje EKI v letu dni od določitve kritične infrastrukture na njenem ozemlju kot EKI v teh podsektorjih.
2. Vsaka država članica pošlje Komisiji vsaki dve leti povzetek splošnih podatkov o vrstah tveganj, nevarnosti in šibkih točk, odkritih v posameznem sektorju EKI, ki je bila v skladu s členom 4 določena za EKI in se nahaja na njenem ozemlju.
Enoten obrazec za ta poročila lahko pripravi Komisija v sodelovanju z državami članicami.
Vsako poročilo se razvrsti glede na ustrezno stopnjo tajnosti, kakor se zdi primerno državi članici izvora.
3. Komisija in države članice na podlagi poročil iz odstavka 2 glede na posamezen sektor ocenijo, ali bi bilo treba za evropske kritične infrastrukture preučiti možnost dodatnih zaščitnih ukrepov na ravni Skupnosti. Ta postopek se izvede skupaj s pregledom te direktive, kakor je določeno v členu 11.
4. Skupne metodološke smernice za izvedbo analiz tveganja glede EKI lahko oblikuje Komisija v sodelovanju z državami članicami. Uporaba takšnih smernic za države članice ni obvezna.
Člen 8
Podpora Komisije za EKI
Komisija prek zadevnega organa države članice podpira lastnike/upravljavce določenih EKI z zagotavljanjem dostopa do razpoložljivih najboljših praks in metodologij ter s podpiranjem usposabljanja in izmenjave informacij o najnovejšem tehničnem napredku, povezanem z zaščito kritične infrastrukture.
Člen 9
Občutljive informacije, povezane z zaščitoevropske kritične infrastrukture
1. Vsaka oseba, ki obravnava tajne podatke v skladu s to direktivo v imenu države članice ali Komisije, mora biti ustrezno varnostno preverjena.
Države članice, Komisija in zadevni nadzorni organi zagotovijo, da se občutljive informacije, povezane z zaščito evropske kritične infrastrukture, ki se predložijo državam članicam ali Komisiji, uporabljajo le za namene zaščite kritičnih infrastruktur.
2. Ta člen se uporablja tudi za ustne informacije, izmenjane na sestankih, na katerih se obravnavajo občutljiva vprašanja.
Člen 10
Kontaktne točke za zaščito evropske kritične infrastrukture
1. Vsaka država članica imenuje kontaktno točko za zaščito evropske kritične infrastrukture („kontaktne točke ZEKI“).
2. Kontaktna točka ZEKI usklajuje vprašanja zaščite evropske kritične infrastrukture v državi članici z drugimi državami članicami in Komisijo. Imenovanje kontaktne točke za zaščito EKI ne izključuje možnosti sodelovanja drugih organov države članice pri vprašanjih, povezanih z zaščito evropske kritične infrastrukture.
Člen 11
Pregled
Pregled te direktive se začne 12. januarja 2012.
Člen 12
Izvajanje
Države članice sprejmejo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 12. januarja 2011. O tem takoj obvestijo Komisijo ter ji pošljejo besedila predpisov in njihovo korelacijo s to direktivo.
Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
Člen 13
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 14
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 8. decembra 2008
Za Svet
Predsednik
B. KOUCHNER
(1) Mnenje z dne 10. julija 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(2) UL C 116, 26.5.2007, str. 1.
(3) UL L 145, 31.5.2001, str. 43.
PRILOGA I
Seznam EKI sektorjev
Sektor |
Podsektor |
|||||
|
|
Infrastruktura in obrati za pridobivanje in prenos električne energije v zvezi z dobavo električne energije |
||||
|
Proizvodnja, rafiniranje, predelava, skladiščenje in prenos nafte prek naftovodov |
|||||
|
Proizvodnja, rafiniranje, predelava, skladiščenje in prenos plina prek plinovodov Terminali za UZP |
|||||
|
|
|||||
|
||||||
|
||||||
|
||||||
|
Države članice v skladu s členom 3 opredelijo kritično infrastrukturo, ki je lahko določena kot EKI. Zato sam seznam EKI sektorjev ne predstavlja splošne obveznosti za določanje EKI v vsakem sektorju.
PRILOGA II
POSTOPEK VNU EKI
V VNU se bodo navedle zmogljivosti kritične infrastrukture in varnostni ukrepi, ki že obstajajo ali se izvajajo za njihovo zaščito. Postopek VNU EKI bo obsegal najmanj:
1. |
opredelitev pomembnih infrastrukturnih zmogljivosti; |
2. |
izvedbo analize tveganja, ki temelji na scenarijih večjih nevarnosti, šibkih točkah posamezne infrastrukturne zmogljivosti in morebitnih posledicah; in |
3. |
ugotavljanje, izbiro in prednostno razvrstitev protiukrepov in postopkov z razlikovanjem med:
|
PRILOGA III
Postopek za ugotavljanje kritične infrastrukture, ki jo lahko države članice na podlagi člena 3 določijo za EKI
Člen 3 od vsake države članice zahteva, da ugotovi kritično infrastrukturo, ki se lahko določi za EKI. Države članice ta postopek izvedejo na podlagi naslednjih zaporednih korakov.
Potencialna EKI, ki ne izpolnjuje zahtev, navedenih v enem od naslednjih zaporednih korakov, velja kot „neustrezna za EKI“ in se izloči iz postopka. Za potencialno EKI, ki zadostuje zahtevam, veljajo naslednji koraki tega postopka.
Korak 1
Vsaka država članica za prvi izbor kritične infrastrukture znotraj sektorja uporabi sektorska merila.
Korak 2
Vsaka država članica v zvezi s potencialno EKI, določeno v koraku 1, uporabi opredelitev kritične infrastrukture v skladu s členom 2(a).
Resnost posledic bo določena z uporabo nacionalnih metod za ugotavljanje kritične infrastrukture ali glede na medsektorska merila na ustrezni državni ravni. Za infrastrukturo, ki zagotavlja osnovno storitev, se upoštevata tudi razpoložljivost alternativ in trajanje okvare/obnove.
Korak 3
Vsaka država članica uporabi čezmejni element opredelitve EKI v skladu s členom 2(b) za potencialno EKI, ki je prestala prva dva koraka tega postopka. Potencialna EKI, ki opredelitvi zadostuje, bo podvržena naslednjemu koraku tega postopka. Za infrastrukturo, ki zagotavlja osnovno storitev, se upoštevata tudi razpoložljivost alternativ in trajanje okvare/obnove.
Korak 4
Vsaka država članica za preostalo potencialno EKI uporabi medsektorska merila. Medsektorska merila upoštevajo tudi: resnost vpliva; razpoložljivost alternativnih možnosti za infrastrukturo, ki zagotavlja osnovno storitev; in trajanje okvare/obnove. Potencialna EKI, ki ne zadostuje medsektorskim merilom, ne bo obravnavana kot EKI.
O potencialni EKI, ki je bila predmet tega postopka, so obveščene samo države članice, za katere bi ta EKI lahko imela hujše posledice.
II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
ODLOČBE/SKLEPI
Svet
23.12.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 345/83 |
ODLOČBA SVETA
z dne 16. decembra 2008
o enakovrednosti gozdnega reprodukcijskega materiala, proizvedenega v tretjih državah
(2008/971/ES)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/105/ES z dne 22. decembra 1999 o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala (1) ter zlasti člena 19(1) in (2) Direktive,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Nacionalna pravila za potrjevanje gozdnega reprodukcijskega materiala v Kanadi, na Hrvaškem, Norveškem, v Srbiji, Švici, Turčiji in Združenih državah Amerike določajo izvajanje uradnih pregledov na terenu med zbiranjem in predelavo semena in proizvodnjo sadilnega materiala. |
(2) |
V skladu z navedenimi pravili bi morali sistemi za odobritev in registracijo izhodiščnega materiala ter naknadno proizvodnjo reprodukcijskega materiala iz tega izhodiščnega materiala upoštevati shemo OECD za potrjevanje gozdnega reprodukcijskega materiala v mednarodni trgovini (shema OECD za gozdno seme in rastline). Poleg tega se po navedenih pravilih semenski in sadilni material kategorij „znanega izvora“ in „izbran“ uradno potrdi, semenska embalaža pa se uradno zapre v skladu s shemo OECD za gozdna semena in rastline. |
(3) |
Pregled navedenih pravil je pokazal, da pogoji za odobritev izhodiščnega materiala izpolnjujejo zahteve iz Direktive 1999/105/ES. Razen pogojev v zvezi s kakovostjo semen, vrstno čistostjo in kakovostjo sadilnega materiala, dajejo pravila teh tretjih držav enaka zagotovila glede pogojev, ki se uporabljajo za semenski in sadilni material kategorij „znanega izvora“ in „izbran“, kot zagotovila iz Direktive 1999/105/ES. Iz tega sledi, da bi bilo treba pravila za potrjevanje gozdnega materiala kategorij „znanega izvora“ in „izbran“ v Kanadi, na Hrvaškem, Norveškem, v Srbiji, Švici, Turčiji in Združenih državah Amerike šteti za enakovredna pravilom iz Direktive 1999/105/ES, pod pogojem, da so izpolnjeni dodatni pogoji glede semenskega in sadilnega materiala. |
(4) |
Kljub temu pravil v omenjenih tretjih državah ni mogoče šteti za enakovredna, in sicer za kategoriji „kvalificiran“ ali „testiran“, za kateri se shema OECD za gozdno seme in rastline ne uporablja. Zato je primerno omejiti področje uporabe te odločbe na reprodukcijski material, ki spada v kategoriji „znanega izvora“ in „izbran“. |
(5) |
Opredelitve pojmov iz Direktive 1999/105/ES bi bilo treba za namene te odločbe uporabljati za zagotovitev skladnosti med tema dvema aktoma. |
(6) |
Gozdni reprodukcijski material, ki je v skladu s pogoji te odločbe, bi moral izpolnjevati fitosanitarne pogoje iz Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (2). Po potrebi bi moral gensko spremenjeni gozdni reprodukcijski material izpolnjevati zahteve Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje (3). |
(7) |
Za dodatne pogoje glede semenskega in sadilnega materiala v zvezi s kakovostjo in vrstno čistostjo partije, določene v tej odločbi, je primerno, da so v skladu s pogoji iz Direktive 1999/105/ES. |
(8) |
Za zagotovitev enake ravni sledljivosti, kot je predvidena v Direktivi 1999/105/ES, je v to odločbo primerno vključiti pravila v zvezi z izdajo glavnega spričevala za semenski in sadilni material pri vstopu v Skupnost. To glavno spričevalo bi moralo temeljiti na uradnem spričevalu OECD o izvoru in bi moralo navajati, da je material uvožen na podlagi enakovrednega režima – |
SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
Področje uporabe
Ta odločba določa pogoje, pod katerimi se gozdni reprodukcijski material kategorij „znanega izvora“ in „izbran“, proizveden v tretji državi iz Priloge I, uvaža v Skupnost.
Odločba se uporablja, če so izpolnjeni pogoji iz Priloge II in iz direktiv 2000/29/ES in 2001/18/ES.
Člen 2
Opredelitve pojmov
Za to odločbo se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Direktive 1999/105/ES.
Člen 3
Enakovrednost
1. Sistemi za odobritev in registracijo izhodiščnega materiala ter naknadno proizvodnjo reprodukcijskega materiala iz tega izhodiščnega materiala pod nadzorom organov tretjih držav iz Priloge I k tej odločbi ali pod uradnim nadzorom teh organov, štejejo za enakovredne sistemom, ki jih izvajajo države članice v skladu z Direktivo 1999/105/ES.
2. Semenski in sadilni material kategorij „znanega izvora“ in „izbran“ vrst iz Priloge I k Direktivi 1999/105/ES, proizveden v tretjih državah iz Priloge I k tej odločbi, ki ju uradno potrdijo organi tretjih držav iz navedene priloge, se šteje kot enakovreden semenskemu in sadilnemu materialu, ki je v skladu z Direktivo 1999/105/ES, če izpolnjuje pogoje iz Priloge II k tej Direktivi.
Člen 4
Glavno spričevalo
Kadar semenski in sadilni material vstopi na trg Skupnosti, dobavitelj, ki uvaža ta material, vnaprej obvesti uradni organ navedene države članice o uvozu. Uradni organ izda glavno spričevalo, ki temelji na uradnem spričevalu OECD o izvoru, preden je material dan na trg.
V glavnem spričevalu je navedeno, da je bil material uvožen na podlagi enakovrednega režima.
Člen 5
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta odločba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2009.
Člen 6
Naslovniki
Ta odločba je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 16. decembra 2008
Za Svet
Predsednica
R. BACHELOT-NARQUIN
(1) UL L 11, 15.1.2000, str. 17.
(2) UL L 169, 10.7.2000, str. 1.
(3) UL L 106, 17.4.2001, str. 1.
PRILOGA I
Države in organi
Država (1) |
Organ, odgovoren za odobritev in nadzor proizvodnje |
|||||
CA |
|
|||||
CH |
Federal Office for Environment (FOEN) Department of the Environment, Transport, Energy and Communications (UVEK) Forest Division Federal Plant Protection Service Birmensdorf |
|||||
HV |
|
|||||
NO |
|
|||||
SR |
|
|||||
TR |
Ministry of Environnement and Forestry (Çevre ve Orman Bakanlığı) – General directorate for afforestation and erosion control (Ağaçlandirma ve erozyon kontrolu genel müdürlüğü) Gazi – Ankara |
|||||
US |
National Tree Seed Laboratory USDA Forest Service Purdue University West Lafayette, Indiana |
(1) CA – Kanada, CH – Švica, HV – Hrvaška, NO – Norveška, SR – Srbija, TR – Turčija, US – Združene države Amerike.
PRILOGA II
A. Pogoji glede semena, proizvedenega v tretjih državah
1. |
Seme se uradno potrdi, kot da je pridobljeno iz odobrenega izhodiščnega materiala, embalaža pa zaprta v skladu z nacionalnimi pravili za uporabo sheme OECD za gozdno seme in rastline. Na vsako partijo semena se pritrdi etiketa OECD, ki jo spremlja bodisi izvod uradnega spričevala OECD o izvoru bodisi listina dobavitelja, v kateri so navedene vse informacije iz uradnega spričevala OECD o izvoru skupaj z imenom dobavitelja. |
2. |
Pri semenih ta etiketa OECD ali listina dobavitelja vsebuje tudi naslednje dodatne informacije, ki so v največji možni meri določene po mednarodno sprejetih metodah:
|
3. |
Z odstopanjem od odstavka 2 lahko navedene dodatne informacije glede postopka testiranja semena z uporabo mednarodno sprejetih metod zagotovi dobavitelj, ki uvaža seme, in sicer pred prvim trženjem v Skupnosti. |
4. |
Da bi bilo seme, proizvedeno v tekočem letu, hitro na voljo, ga lahko dobavitelj, ki uvaža seme, trži kot prvi kupec, ne da bi izpolnjeval vse zahteve iz odstavkov 2(b) in 2(d). Dobavitelj, ki uvaža ta material, mora v najkrajšem možnem času navesti, ali so upoštevane zahteve iz odstavkov 2(b) in 2(d). |
5. |
Zahteve iz odstavkov 2(b) in 2(d) se ne uporabljajo za majhne količine semena, kot so opredeljene v Uredbi Komisije (ES) št. 2301/2002 z dne 20. decembra 2002 o podrobnih pravilih za uporabo Direktive Sveta 1999/105/ES glede opredelitve majhnih količin semen (1). |
6. |
Partije semen dosežejo minimalno stopnjo vrstne čistosti 99 %. Kljub temu se pri zelo sorodnih vrstah, razen umetnih križancev, navede vrstno čistost partije plodov ali semen, kadar je manjša od 99 %. |
7. |
Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko seme v primernih količinah pridobi iz neodobrenega izhodiščnega materiala:
|
B. Pogoji, povezani s sadilnim materialom, proizvedenim v tretjih državah
1. |
Proizvodnja sadilnega materiala poteka v drevesnici, ki je registrirana pri organih tretjih držav iz Priloge I k tej odločbi ali je pod uradnim nadzorom teh organov v tretji državi. Na vsako pošiljko se pritrdi etiketa OECD, ki jo spremlja bodisi izvod uradnega spričevala OECD o izvoru bodisi listina dobavitelja, v kateri so navedene vse informacije iz uradnega spričevala OECD o izvoru in ime dobavitelja. |
2. |
Sadilni material mora izpolnjevati zahteve iz dela D Priloge VII Direktive 1999/105/ES. |
3. |
Sadilni material, ki se daje v promet končnemu uporabniku na območjih s sredozemskim podnebjem, mora izpolnjevati zahteve iz dela E Priloge VII Direktive 1999/105/ES. |
23.12.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 345/88 |
ODLOČBA SVETA
z dne 18. decembra 2008
o spremembi Priloge 13 k Skupnim konzularnim navodilom za izpolnjevanje vizumske nalepke
(2008/972/ES)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 789/2001 z dne 24. aprila 2001, s katero se Svetu pridržijo izvedbena pooblastila v zvezi z nekaterimi podrobnejšimi predpisi in praktičnimi postopki preverjanja prošenj za vizume (1), in zlasti člena 1(1) Uredbe,
ob upoštevanju pobude Francije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V Prilogi 13 Splošnih konzularnih navodil so določena skupna pravila za izpolnjevanje vizumske nalepke, tako da so prikazani primeri različnih vrst enotnih vizumov. |
(2) |
V Primeru 9 v Prilogi 13, ki se nanaša na vizume za prebivanje za kratek čas, je navedeno, da se ti vizumi izdajo za obdobja, daljša od šest mesecev, torej za eno, dve, tri ali pet let (C1, C2, C3, C5). |
(3) |
Od sprejetja odločbe Sveta 2006/440/ES z dne 1. junija 2006 (2), ki usklajuje takse za obravnavo prošenj za dodelitev vizumov, te vrste (C1, C2, C3 in C5) niso v skladu z normativnimi določbami Skupnih konzularnih navodil. Zaradi tega bi bilo treba ustrezno spremeniti tudi primer v Prilogi. |
(4) |
V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te odločbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta odločba nadgrajuje schengenski pravni red v skladu z določbami naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v šestih mesecih od sprejetja te odločbe odloči, ali bo to odločbo prenesla v svoje notranje pravo. |
(5) |
Ta odločba predstavlja za Islandijo in Norveško razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodijo na področje iz točke B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma (3). |
(6) |
Ta odločba predstavlja za Švico razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (4), ki sodijo na področje iz točke B člena 1 Sklepa 1999/437/ES, v povezavi s členom 3 Sklepa 2008/146/ES (5) in s členom 3 Sklepa 2008/149/PNZ (6). |
(7) |
Ta odločba predstavlja za Lihtenštajn razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (7), ki sodijo na področje iz točke B člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa 2008/261/ES (8) in s členom 3 Sklepa 2008/262/ES (9). |
(8) |
Ta odločba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (10); Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega akta, ki zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja. |
(9) |
Ta odločba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (11); Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega akta, ki zanj ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. |
(10) |
Ta odločba za Ciper predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003. |
(11) |
Ta odločba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 – |
SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
V Primeru 9 iz Priloge 13 k Skupnim konzularnim navodilom se prva alinea nadomesti z naslednjim:
„— |
Potovalni vizum za kratek čas za več vstopov velja za obdobje do pet let. V navedenem primeru je veljavnost tri leta.“ |
Člen 2
Ta odločba se uporablja od dneva objave v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 3
Ta odločba je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.
V Bruslju, 18. decembra 2008
Za Svet
Predsednik
M. BARNIER
(1) UL L 116, 26.4.2001, str. 2.
(2) UL L 175, 29.6.2006, str. 77.
(3) UL L 176, 10. 7.1999, str. 31.
(4) UL L 53, 27.2.2008, str. 52.
(5) UL L 53, 27.2.2008, str. 1.
(6) UL L 53, 27.2.2008, str. 50.
(7) UL L 83, 26.3.2008, str. 3.
(8) UL L 83, 26.3.2008, str. 3.
(9) UL L 83, 26.3.2008, str. 5.
(10) UL L 131, 1.6.2000, str. 43.
(11) UL L 64, 7.3.2002, str. 20.
Komisija
23.12.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 345/90 |
ODLOČBA KOMISIJE
z dne 15. decembra 2008
o spremembi Direktive Sveta 2002/56/ES glede datuma, določenega v členu 21(3), do katerega se državam članicam dovoli podaljšanje odločitev v zvezi z enakovrednostjo semenskega krompirja iz tretjih držav
(notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 8135)
(Besedilo velja za EGP)
(2008/973/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/56/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semenskega krompirja (1) in zlasti drugega pododstavka člena 21(3) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Direktiva 2002/56/ES določa, da države članice od določenih datumov dalje ne morejo več same določati enakovrednosti semenskega krompirja, proizvedenega v tretjih državah, s semenskim krompirjem, proizvedenim v Skupnosti in skladnim z navedeno direktivo. |
(2) |
Ker delo v zvezi z določanjem enakovrednosti semenskega krompirja iz vseh zadevnih tretjih držav v Skupnosti še ni bilo dokončano, je bilo državam članicam z Direktivo 2002/56/ES dovoljeno, da do 31. marca 2008 podaljšajo veljavnost odločitev, ki so jih že sprejele v zvezi z enakovrednostjo semenskega krompirja iz nekaterih tretjih držav, ki niso bile zajete v enakovrednosti Skupnosti. Ta datum je bil izbran, ker ustreza koncu obdobja dajanja semenskega krompirja na trg. |
(3) |
Ker to delo še ni končano in se bo ob koncu leta 2008 začela nova prodajna sezona, je nujno treba državam članicam dovoliti podaljšanje nacionalnih odločitev v zvezi z enakovrednostjo semenskega krompirja. |
(4) |
Direktivo 2002/56/ES je zato treba ustrezno spremeniti. |
(5) |
Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za semenski material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
V prvem pododstavku člena 21(3) Direktive 2002/56/ES se „31. marca 2008“ nadomesti z „31. marca 2011“.
Člen 2
Ta odločba je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 15. decembra 2008
Za Komisijo
Androulla VASSILIOU
Članica Komisije
(1) UL L 193, 20.7.2002, str. 60.
III Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo EU
AKTI, SPREJETI V SKLADU Z NASLOVOM V POGODBE EU
23.12.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 345/91 |
SKLEP SVETA 2008/974/SZVP
z dne 18. decembra 2008
v podporo Haaškemu kodeksu ravnanja proti širjenju balističnih izstrelkov v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 13(3) in 23(1) Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Evropski svet je 12. decembra 2003 sprejel Strategijo EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, ki v poglavju III našteva ukrepe, ki bi jih morali zoper tovrstno širjenje sprejeti v EU, pa tudi v tretjih državah. |
(2) |
EU dejavno izvaja to strategijo in uveljavlja ukrepe, naštete v poglavjih II in III strategije, med drugim sprostitev finančnih sredstev za podporo posebnih projektov, namenjenih utrjevanju sistema, ki temelji na večstranski pogodbi o neširjenju orožja, ter večstranske ukrepe za krepitev zaupanja. Haaški kodeks ravnanja proti širjenju balističnih izstrelkov (v nadaljnjem besedilu: „kodeks“) je sestavni del tega sistema, njegov cilj pa je preprečevanje in omejevanje širjenja sistemov balističnih izstrelkov, ki lahko nosijo orožje za množično uničevanje in z njim povezane tehnologije. |
(3) |
Svet je 17. novembra 2003 sprejel Skupno stališče 2003/805/SZVP (1) o vsesplošni uporabi in krepitvi multilateralnih sporazumov na področju neširjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev. Skupno stališče med drugim poziva k spodbuditvi čim več držav k podpisu kodeksa, zlasti tistih, ki imajo na voljo zmogljivosti za balistične izstrelke, poziva pa tudi k nadaljnjemu razvoju in izvajanju kodeksa, predvsem njegovih ukrepov za krepitev zaupanja in za pospeševanje tesnejše povezave kodeksa s sistemom ZN, ki temelji na večstranski pogodbi o neširjenju orožja. |
(4) |
Svet je 23. maja 2007 sklenil, da bo sprejel ukrepe za uveljavljanje vsesplošne uporabe kodeksa in izpolnjevanje vseh njegovih načel. V ta namen je bila leta 2007 ob robu letnega srečanja držav podpisnic organizirana delavnica, v kateri so sodelovale najpomembnejše države z zmogljivostmi za balistične izstrelke, vključno z državami, ki niso podpisnice kodeksa. Prednostna naloga EU je nadaljevanje tega dialoga med državami podpisnicami in ne-podpisnicami s ciljem, da bi se nadalje uveljavljala vsesplošna uporaba kodeksa in pospešilo njegovo boljše izvajanje. Ta sklep prispeva k temu procesu – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
1. Da bi zagotovili stalno in dejansko izvajanje nekaterih elementov Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, EU podpira dejavnosti držav podpisnic Haaškega kodeksa ravnanja zaradi spodbujanja naslednjih ciljev:
(a) |
uveljavljanje vsesplošne uporabe kodeksa, zlasti pa spodbujanje vseh držav z zmogljivostmi za balistične izstrelke k podpisu kodeksa; |
(b) |
podpora izvajanju kodeksa; |
(c) |
spodbujanje nadaljnjega uveljavljanja kodeksa. |
2. Glede na to zajemajo projekti, ki jih bo podprla Evropska unija, naslednje posebne dejavnosti:
(a) |
zagotavljanje sredstev za organizacijo ciljno usmerjenega ozaveščanja, na primer z delavnicami, da bi se spodbudili novi podpisi kodeksa v regiji, kjer je najmanj podpisnic kodeksa; |
(b) |
zagotavljanje finančnih in tehničnih sredstev za lažjo izmenjavo informacij med državami podpisnicami na eni strani in na drugi, da se mednarodnim opazovalcem olajšajo obiski lokacij za poskusno lansiranje nosilnih raket, o čemer so se države podpisnice sklenile odločati na prostovoljni bazi v skladu s členom 4a(ii) kodeksa; |
(c) |
zagotavljanje sredstev, da bi države podpisnice lahko nadalje preudarile načine ohranitve pomena in upravičenosti kodeksa. Pri preudarku naj bi se upošteval zlasti najnovejši razvoj na področju širjenja balističnih izstrelkov ter razvoj v mednarodnih institucionalnih in pravnih okvirih v zvezi z balističnimi izstrelki. |
Ti projekti se izvajajo v korist držav podpisnic in ne-podpisnic kodeksa.
Projekti so podrobno opisani v Prilogi.
Člen 2
1. Za izvajanje tega sklepa je odgovorno predsedstvo, ki mu pomaga generalni sekretar Sveta/visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko (GS/VP). Pri tem v celoti sodeluje Komisija.
2. Tehnična izvedba projektov iz člena 1(2) se poveri Fundaciji za strateške raziskave (FSR) v Parizu.
Svojo nalogo opravlja pod nadzorom GS/VP, pomaga predsedstvu in je v tesnih stikih z državo, ki predseduje letnim srečanjem držav podpisnic kodeksa, ter Avstrijo kot neposredno osrednjo kontaktno točko/izvršnim sekretariatom za kodeks. GS/VP v ta namen sklene potrebne dogovore s Fundacijo za strateške raziskave (FSR) v Parizu.
3. Predsedstvo, GS/VP in Komisija se v skladu s svojimi pristojnostmi medsebojno redno obveščajo o izvajanju tega sklepa.
Člen 3
1. Referenčni finančni znesek za izvajanje projektov iz člena 1(2) znaša 1 015 000 EUR.
2. Odhodki, ki se financirajo iz zneska iz odstavka 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki se uporabljajo za splošni proračun Evropskih skupnosti.
3. Komisija nadzira pravilno upravljanje odhodkov iz odstavka 2, ki so v obliki nepovratnih sredstev. V ta namen sklene sporazum o financiranju s FSR. V sporazumu o financiranju se določi, da mora FSR zagotoviti razpoznavnost prispevka EU, ustrezno njegovemu obsegu.
4. Komisija si prizadeva skleniti sporazum o financiranju iz odstavka 3 čim prej po začetku veljavnosti tega sklepa. Komisija obvesti Svet, če pri tem postopku nastanejo kakršne koli težave, in o datumu sklenitve sporazuma o financiranju.
Člen 4
Predsedstvo, ki mu pomaga GS/VP, poroča Svetu o izvajanju tega sklepa na podlagi rednih poročil, ki jih pripravlja FSR. Ta poročila so podlaga za ocenjevanje, ki ga bo izvedel Svet. Pri tem v celoti sodeluje Komisija, ki poroča o finančnih vidikih izvajanja tega sklepa.
Člen 5
Ta sklep začne učinkovati z dnem sprejetja.
Veljati preneha 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti, razen če Komisija sklene sporazum o financiranju s FSR pred iztekom tega obdobja, preneha veljati 24 mesecev po datumu sklenitve sporazuma o financiranju.
Člen 6
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 18. decembra 2008
Za Svet
Predsednik
M. BARNIER
(1) UL L 302, 20.11.2003, str. 34.
PRILOGA
Podpora EU za Haaški kodeks ravnanja proti širjenju balističnih izstrelkov v okviru izvajanja Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje
1. Cilji
Evropska unija že od samega začetka odločno podpira Haaški kodeks ravnanja. Šteje ga za pomemben večstranski instrument, na podlagi katerega naj bi z ukrepi za preglednost in krepitev zaupanja omejili širjenje sistemov za balistične izstrelke in z njimi povezanih tehnologij. Kodeks so podpisale vse države članice Evropske unije in ga tudi v dobri veri izvajajo.
Evropska unija je v preteklosti skušala odpraviti preostale vrzeli v izvajanju kodeksa in pri njegovi vsesplošni uporabi z organiziranjem delavnice za države podpisnice in nepodpisnice kodeksa ob robu letnega srečanja leta 2007. Ohrabrena z rezultati delavnice želi Evropska unija nadaljevati to pobudo in podpreti kodeks v treh vidikih:
— |
vsesplošna uporaba kodeksa; |
— |
izvajanje kodeksa; |
— |
uveljavljanje kodeksa in njegovega delovanja. |
2. Opis projektov
2.1. Projekt 1: Spodbujanje vsesplošne uporabe kodeksa
2.1.1. Namen projekta
Čeprav sta kodeks podpisali že dve tretjini vseh držav članic ZN, pa je treba storiti več za splošno uporabo kodeksa. Na letnih srečanjih so države podpisnice ugotovile, da so razlogi za to, da države niso naklonjene podpisu kodeksa, zelo različni, od splošnega pomanjkanja ozaveščenosti in razumevanja kodeksa do bolj političnih razlogov.
2.1.2. Rezultati projekta
— |
dvig ozaveščenosti o kodeksu, izboljšanje njegovega razumevanja in povečanje podpore zanj; |
— |
izboljšanje medsebojnih stikov med državami podpisnicami in nepodpisnicami kodeksa; |
— |
povečanje števila držav podpisnic kodeksa. |
2.1.3. Opis projekta
Projekt predvideva organizacijo dveh delavnic:
— |
delavnica za dvig ozaveščenosti v regiji, v kateri je največ držav nepodpisnic. V Afriki kodeksa niso podpisale naslednje države: Alžirija, Egipt, Slonokoščena obala, Togo, Srednjeafriška republika, Demokratična republika Kongo, Angola, Namibija, Bocvana, Zimbabve, Somalija, Lesoto in Svazi; |
— |
splošna delavnica po vzoru delavnice, ki je bila organizirana leta 2007 ob robu letnega srečanja držav podpisnic, razprave pa so bile takrat usmerjene in strukturirane okoli tehničnih in politično-varnostnih vprašanj, povezanih s širjenjem balističnih izstrelkov in pomenom kodeksa. |
2.2. Projekt 2: Podpora izvajanju kodeksa med državami podpisnicami
2.2.1. Namen projekta
Medtem ko je kodeks pomemben instrument, na podlagi katerega naj bi z ukrepi za preglednost in krepitev zaupanja omejili širjenje sistemov za balistične izstrelke in z njimi povezanih tehnologij, je treba več storiti za spodbujanje boljše izmenjave med državami podpisnicami. Projekt bo usmerjen na tiste vidike izmenjav, kjer se lahko dosežejo oprijemljivi rezultati.
2.2.2. Rezultati projekta
— |
oblikovanje prototipa spletnega informacijskega in komunikacijskega mehanizma (e-ICC), ki bi omogočal hitrejšo, lažjo in varovano izmenjavo informacij med državami podpisnicami ter zagotovil elektronsko razdeljevanje dokumentov; |
— |
navedeni prototip bi lahko začel delovati, če bi se države podpisnice na letnem srečanju odločile vzpostaviti varen spletni elektronski komunikacijski sistem; |
— |
večja podpora za obiske opazovalcev na lokacijah za poskusno lansiranje nosilnih raket. |
2.2.3. Opis projekta
Projekt določa dve vrsti ukrepov:
(a) |
Lažja izmenjava informacij in komunikacija med državami podpisnicami z vzpostavitvijo varnega spletnega elektronskega komunikacijskega sistema (e-ICC). Izkušnje Francije s sistemom MTCR e-POC so pri tem projektu posebnega pomena. Glede na dejstvo, da se o vzpostavitvi takšnega sistema odločajo države podpisnice kodeksa na letnem srečanju, se projekt izvaja v dveh fazah. Izvajanje druge faze bo odvisno od predhodnih razprav držav podpisnic kodeksa o e-ICC na letnem srečanju. Faza 1: Predlog EU državam podpisnicam kodeksa za oblikovanje e-ICC Pripravi se prototip e-ICC, da bi ga po možnosti leta 2009 predstavili državam podpisnicam in od njih prejeli povratne informacije o njegovem delovanju. Faza 2: Začetek delovanja prototipa e-ICC Če bi se države podpisnice na letnem srečanju odločile vzpostaviti e-ICC, bi navedeni prototip lahko začel delovati. V ta namen bi prenesli znanje in gradivo za prototip v neposredno osrednjo kontaktno točko/izvršni sekretariat za upravljanje, zagotovljeno pa bi bilo tudi usposabljanje za neposredno osrednjo kontaktno točko in države podpisnice. |
(b) |
Zagotavljanje finančnih sredstev za obiske mednarodnih opazovalcev na lokacijah za poskusno lansiranje nosilnih raket v državah članicah EU. |
2.3. Projekt 3: Spodbujanje nadaljnjega uveljavljanja kodeksa in njegovega boljšega delovanja
2.3.1. Namen projekta
Varnostno okolje se nenehno razvija, tudi na področju širjenja nosilcev, ki lahko nosijo orožje za množično uničevanje. Države podpisnice kodeksa se srečujejo vsako leto in ocenjujejo izvajanje kodeksa, pa tudi nove smernice na področju širjenja balističnih izstrelkov in z njimi povezanih tehnologij.
Projekt spodbuja bolj poglobljeno razpravo med državami podpisnicami in po potrebi vključuje države nepodpisnice v manj formalnem okolju ter zagotavlja dostop do tehničnega strokovnega znanja v zvezi s širjenjem balističnih izstrelkov izven vladnih krogov. Rezultati projekta bi se na letnem srečanju držav podpisnic lahko predložili kot gradivo za razmislek.
2.3.2. Rezultati projekta
— |
boljše razumevanje trenutnih smernic na področju širjenja balističnih izstrelkov in programov za nosilne rakete s priporočili za države podpisnice kodeksa; |
— |
analiza možnosti, kako spodbuditi države podpisnice, da sprejmejo programe za balistične izstrelke in nosilne rakete; |
— |
boljše razumevanje vmesnika med kodeksom, sistemom za nadzor tehnologije izstrelkov (MTCR), dvostranskimi in regionalnimi dogovori glede ukrepov za krepitev zaupanja, in sicer za namen doseganja cilja neširjenja izstrelkov in opredelitve priporočil za politiko; |
— |
delovni dokumenti ali druge oblike dokumentacije z delavnic, ki bi jo EU lahko predložila na letnem srečanju o kodeksu. |
2.3.3. Opis projekta
Projekt predvideva dve vrsti dejavnosti:
(a) |
Projekt bo financiral študijo trenutnih smernic na področju balističnih izstrelkov in dinamike njihovega širjenja, pa tudi programov za nosilne rakete; študija bi se na letnem srečanju držav podpisnic lahko predložila kot gradivo za razmislek. Pri nadaljnjem izvajanju te študije bo FSR zagotovila, da se ne bo podvajalo delo, ki ga opravlja skupina vladnih strokovnjakov ZN. |
(b) |
Projekt bo financiral delavnice strokovnjakov iz držav podpisnic in nepodpisnic, tako iz vladnega kot tudi iz nevladnega sektorja. Delavnice bi lahko bile organizirane ob robu letnih srečanj. Rezultati bi se na letnem srečanju držav podpisnic lahko predložili kot delovni dokument. Na delavnicah se bosta obravnavali naslednji vprašanji:
|
3. Trajanje
Projekti se predvidoma izvajajo 24 mesecev.
4. Upravičenci
Upravičenci projektov iz tega sklepa so države podpisnice in nepodpisnice kodeksa.
Končna izbira držav upravičenk se določi v posvetovanju med izvajalcem in predsedstvom, ob pomoči GS/VP ter v tesnem sodelovanju z državami članicami in Komisijo v okviru pristojne delovne skupine Sveta. Končna odločitev temelji na predlogih izvajalca v skladu s členom 2(2) tega sklepa.
5. Izvajalec
Tehnična izvedba projektov bo zaupana FSR. Projekte bo neposredno izvajalo osebje FSR ali njena sodelujoča partnerja: Inštitut Univerze v Hamburgu za mirovne študije in varnostno politiko ter poljski vesoljski raziskovalni center v Varšavi.
Izvajalec bo pripravil:
(a) |
četrtletna poročila o izvajanju projektov; |
(b) |
končno poročilo najkasneje en mesec po koncu izvajanja projektov. |
Poročila bodo poslana predsedstvu, ki mu pomaga GS/VP.
FSR bo zagotavljala razpoznavnost prispevka EU, ustrezno njegovemu obsegu.
6. Udeležene tretje osebe
Projekti bodo v celoti financirani s tem sklepom. Strokovnjaki iz držav podpisnic in ne-podpisnic kodeksa se lahko štejejo za tretje udeležene osebe. Delovali bodo po standardnih pravilih FSR.
23.12.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 345/96 |
SKLEP SVETA 2008/975/SZVP
z dne 18. decembra 2008
o določitvi mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena (Athena)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 13(3) in člena 28(3) Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Evropski svet, ki se je 10. in 11. decembra 1999 sestal v Helsinkih, je zlasti sklenil, da „morajo države članice, ki prostovoljno sodelujejo v operacijah pod vodstvom EU, do konca leta 2003 v 60 dneh biti sposobne razporediti in najmanj eno leto vzdrževati vojaške sile v številu od 50 000 do 60 000 oseb ter biti sposobne opraviti celoto nalog iz Petersberga“. |
(2) |
Svet je 17. junija 2002 odobril načine financiranja operacij kriznega upravljanja pod vodstvom EU, ki so vojaškega ali obrambnega pomena. |
(3) |
Svet je v svojih sklepih z dne 14. maja 2003 potrdil potrebo po zmogljivosti za hitro posredovanje, zlasti za humanitarne in reševalne naloge. |
(4) |
Evropski svet, ki se je 19. in 20. junija sestal v Solunu, je pozdravil zaključke s sestanka Sveta z dne 19. maja 2003, ki so še posebej potrdili potrebo Evropske unije po zmogljivosti za hitro ukrepanje. |
(5) |
Svet je 22. septembra 2003 sklenil, da mora Evropska unija pridobiti sposobnost fleksibilnega upravljanja financiranja skupnih stroškov vojaških operacij ne glede na njihov obseg, kompleksnost ali nujnost, zlasti z ustanovitvijo stalnega finančnega mehanizma do 1. marca 2004, ki bo zadolžen za financiranje skupnih stroškov vseh prihodnjih vojaških operacij Unije. |
(6) |
Svet je 23. februarja 2004 sprejel Sklep 2004/197/SZVP o določitvi mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena (1) (ATHENA). Ta sklep je bil pozneje večkrat spremenjen. Svet je zato 14. maja 2007 navedeni sklep kodificiral s sprejetjem Sklepa 2007/384/SZVP (2). |
(7) |
Vojaški odbor EU je v svojem poročilu z dne 3. marca 2004 podrobno opredelil koncept hitrega vojaškega odzivanja EU. Nadalje je 14. junija 2004 opredelil koncept bojnih skupin EU. |
(8) |
Evropski svet je 17. junija 2004 potrdil poročilo o evropski varnostni in obrambni politiki (EVOP), v katerem je bilo poudarjeno, da je treba nadaljevati dejavnosti v zvezi z zmožnostjo hitrega odzivanja EU za dosego začetne operativne zmogljivosti v začetku leta 2005. |
(9) |
Glede na tak razvoj dogodkov bi bilo treba izboljšati začetno financiranje vojaških operacij Evropske unije. Shema začetnega financiranja je torej namenjena predvsem za operacije hitrega odzivanja. |
(10) |
Svet na podlagi posameznega primera odloči, ali ima neka operacija vojaški ali obrambni pomen v smislu člena 28(3) Pogodbe. |
(11) |
Pogodba v drugem pododstavku člena 28(3) določa, da države članice, katerih predstavniki so v Svetu podali formalno izjavo v skladu z drugim pododstavkom člena 23(1), niso zavezane prispevati k financiranju zadevne operacije, ki je vojaškega ali obrambnega pomena. |
(12) |
V skladu s členom 6 Protokola o stališču Danske, ki je priloga k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Evropske unije, ki zadevajo obrambo, in ne sodeluje pri financiranju mehanizma. |
(13) |
V skladu s členom 43 Sklepa 2007/384/SZVP je Svet ponovno pregledal navedeni sklep in sklenil, da ga spremeni. |
(14) |
Zaradi jasnosti bi bilo treba Sklep 2007/384/SZVP razveljaviti in ga nadomestiti z novim sklepom. |
SKLENIL:
Člen 1
Opredelitve pojmov
Za namene tega sklepa:
(a) |
„sodelujoče države članice“ pomeni države članice Evropske unije z izjemo Danske; |
(b) |
„države plačnice“ pomeni države članice, ki prispevajo k financiranju zadevne vojaške operacije v skladu s členom 28(3) Pogodbe o Evropski uniji in tretje države, ki prispevajo k financiranju skupnih stroškov omenjene operacije v skladu s sporazumi, sklenjenimi med njimi in Evropsko unijo; |
(c) |
„operacije“ pomeni operacije Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena; |
(d) |
„vojaški podporni ukrepi“ pomenijo operacije Evropske unije ali dele takih operacij, o katerih z namenom podpore tretjim državam ali tretjim organizacijam odloča Svet, in so vojaškega ali obrambnega pomena, vendar niso pod pristojnostjo poveljstva Evropske unije. |
POGLAVJE 1
MEHANIZEM
Člen 2
Ustanovitev mehanizma
1. Ustanovi se mehanizem za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij.
2. Ime tega mehanizma je ATHENA.
3. ATHENA deluje v imenu sodelujočih držav članic ali, v primeru posebnih operacij, v imenu držav plačnic, kakor so določene v členu 1.
Člen 3
Pravna in poslovna sposobnost
Za upravno vodenje financiranja operacij Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena ima ATHENA potrebno pravno in poslovno sposobnost zlasti za imetje bančnega računa, za pridobivanje, posedovanje ali odsvojitev lastnine, za sklepanje pogodb in upravnih sporazumov ter za nastopanje kot stranka v sodnih postopkih. ATHENA nima pridobitnih ciljev.
Člen 4
Usklajevanje s tretjimi stranmi
ATHENA v obsegu, ki je potreben za doseganje njenih ciljev in v skladu s cilji in politikami Evropske unije svoje dejavnosti usklajuje z državami članicami, institucijami Skupnosti in mednarodnimi organizacijami.
POGLAVJE 2
ORGANIZACIJSKA STRUKTURA
Člen 5
Upravni organi in osebje
1. ATHENO pod nadzorom Posebnega odbora vodijo:
(a) |
upravitelj; |
(b) |
poveljnik posamezne operacije v zvezi z zadevno operacijo, ki ji poveljuje (v nadaljnjem besedilu „poveljnik operacije“); |
(c) |
računovodja. |
2. ATHENA v največjem možnem obsegu uporablja obstoječe upravne strukture Evropske unije. ATHENA uporablja potrebno osebje, ki ga dajo na voljo institucije Evropske unije ali dodelijo države članice.
3. Generalni sekretar Sveta lahko na podlagi predloga ene od sodelujočih držav članic upravitelju ali računovodji da na voljo člane osebja, ki so potrebni za izvajanje njunih nalog.
4. Organi in člani osebja ATHENE delujejo na podlagi operativnih potreb.
Člen 6
Posebni odbor
1. Ustanovi se Posebni odbor, ki ga sestavljajo po en predstavnik vsake sodelujoče države članice (v nadaljnjem besedilu „Posebni odbor“). Komisija je navzoča na sestankih Posebnega odbora, vendar pri glasovanju ne sodeluje.
2. ATHENA se upravlja pod nadzorom Posebnega odbora.
3. Kadar Posebni odbor razpravlja o financiranju skupnih stroškov zadevne operacije:
(a) |
Posebni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države plačnice; |
(b) |
predstavniki tretjih držav plačnic sodelujejo pri delu Posebnega odbora. Ti pri glasovanju ne sodelujejo in pri njem niso navzoči; |
(c) |
poveljnik operacije ali njegov predstavnik sodeluje pri delu Posebnega odbora, vendar pri glasovanju ne sodeluje. |
4. Sestanke Posebnega odbora sklicuje in jim predseduje predsedstvo Sveta Evropske unije. Upravitelj zagotovi tajniška opravila v zvezi z delom Posebnega odbora. Sestavi zapisnik razprav Odbora. Pri glasovanju ne sodeluje.
5. Računovodja po potrebi sodeluje pri delu Posebnega odbora, vendar pri glasovanju ne sodeluje.
6. Na zahtevo države članice, upravitelja ali poveljnika operacije predsedstvo najpozneje v 15 dneh skliče sestanek Posebnega odbora.
7. Upravitelj ustrezno obvesti Posebni odbor o vseh zahtevkih ali sporih, naslovljenih na ATHENO.
8. Posebni odbor odloča soglasno z glasovi svojih članov ob upoštevanju določb iz členov 1 in 3 o njegovi sestavi. Njegove odločitve so zavezujoče.
9. Posebni odbor odobri vse proračune ob upoštevanju zadevnih referenčnih zneskov in na splošno izvaja pristojnosti, predvidene v členih 19, 20, 21, 22, 25, 26, 28, 30, 32, 33, 37, 38, 39, 40, 41 in 42.
10. Upravitelj, poveljnik operacije in računovodja poročajo Posebnemu odboru, kakor je predvideno v tem sklepu.
11. Besedilo aktov, ki jih odobri Posebni odbor v skladu s členi 19, 20, 21, 22, 23, 25, 28, 30, 32, 33, 39, 40, 41 in 42 podpišeta predsednik Posebnega odbora, in sicer v času njihove odobritve, in upravitelj.
Člen 7
Upravitelj
1. Generalni sekretar Sveta potem, ko je obvestil Posebni odbor, imenuje upravitelja in vsaj enega namestnika upravitelja za obdobje treh let.
2. Upravitelj svoje delovne naloge opravlja v imenu ATHENE.
3. Upravitelj:
(a) |
oblikuje in Posebnemu odboru predloži vse osnutke proračunov. Odhodkovni del za posamezno operacijo se v vsakem osnutku proračuna oblikuje na podlagi predloga poveljnika operacije; |
(b) |
sprejme proračune po njihovi odobritvi s strani Posebnega odbora; |
(c) |
je pooblaščena oseba za „prihodke“, za „skupne stroške, nastale v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku“ in za „skupne operativne stroške“, ki nastanejo izven aktivne faze izvajanja operacije; |
(d) |
v zvezi s prihodki izvaja finančne dogovore, sklenjene s tretjimi stranmi, ki se nanašajo na financiranje skupnih stroškov vojaških operacij Unije. |
4. Upravitelj zagotavlja spoštovanje pravil, določenih s tem sklepom, in uresničevanje odločitev Posebnega odbora.
5. Upravitelj je pooblaščen za sprejetje vsakršnih ukrepov, za katere meni, da so potrebni za izvrševanje odhodkov, financiranih prek ATHENE. O tem poroča Posebnemu odboru.
6. Upravitelj usklajuje delo v zvezi s finančnimi vprašanji, ki se nanašajo na vojaške operacije Unije. V zvezi z omenjenimi zadevami predstavlja točko za stike z nacionalnimi upravami in, po potrebi, z mednarodnimi organizacijami.
7. Upravitelj je odgovoren Posebnemu odboru.
Člen 8
Poveljnik operacije
1. Poveljnik operacije svoje naloge v zvezi s financiranjem skupnih stroškov operacije, ki ji poveljuje, opravlja v imenu ATHENE.
2. Za operacijo, ki ji poveljuje, poveljnik:
(a) |
upravitelju pošlje svoje predloge osnutkov proračunov za rubriko „odhodki – skupni operativni stroški“; |
(b) |
kot pooblaščena oseba izvršuje proračunska sredstva, ki se nanašajo na skupne operativne stroške; izvaja nadzor nad vsemi osebami, ki sodelujejo pri izvrševanju teh sredstev, vključno s predfinanciranjem; pooblaščen je za dodeljevanje in sklepanje pogodb v imenu ATHENE; v imenu ATHENE odpre bančni račun za operacijo, ki jo vodi. |
3. Poveljnik operacije je pooblaščen za sprejetje kakršnih koli ukrepov, za katere meni, da so potrebni za izvrševanje odhodkov, financiranih prek ATHENE, za operacijo, ki jo vodi. O tem poroča upravitelju in Posebnemu odboru.
Člen 9
Računovodja
1. Generalni sekretar Sveta imenuje računovodjo in vsaj enega namestnika računovodje za obdobje dveh let.
2. Računovodja svoje delovne naloge opravlja v imenu ATHENE.
3. Računovodja je odgovoren za:
(a) |
pravilno izvrševanje plačil, prejem prihodkov in za vračila zneskov ugotovljenih terjatev; |
(b) |
vsakoletno pripravo zaključnega računa ATHENE in, po zaključku vsake operacije, zaključnega računa za operacijo; |
(c) |
podporo upravitelju, ko ta Posebnemu odboru v odobritev predloži letni zaključni račun ali zaključni račun za posamezno operacijo; |
(d) |
vodenje računov ATHENE; |
(e) |
določitev računovodskih pravil in metod ter kontnega načrta; |
(f) |
določitev in potrditev računovodskih sistemov za prihodke in, po potrebi, potrditev sistemov, ki jih določi pooblaščena oseba in so namenjeni sporočanju ali utemeljevanju računovodskih podatkov; |
(g) |
vodenje dokazne dokumentacije; |
(h) |
vodenje blagajne, skupaj z upraviteljem. |
4. Upravitelj in poveljnik operacije računovodji dajeta na voljo vse podatke, potrebne za pripravo računov, ki predstavljajo natančni izkaz finančnih sredstev ATHENE, in za izvrševanje proračuna, ki ga upravlja ATHENA. Oba jamčita za zanesljivost podatkov.
5. Računovodja je odgovoren Posebnemu odboru.
Člen 10
Splošne določbe, ki veljajo za upravitelja, računovodjo in za člane osebja ATHENE
1. Funkcije upravitelja ali namestnika upravitelja na eni strani in računovodje ali namestnika računovodje na drugi strani so nezdružljive.
2. Namestnik upravitelja deluje pod nadzorom upravitelja. Namestnik računovodje deluje pod nadzorom računovodje.
3. Namestnik upravitelja nadomešča upravitelja, kadar je ta odsoten ali zadržan. Namestnik računovodje nadomešča upravitelja, kadar je ta odsoten ali zadržan.
4. Pri opravljanju svojih nalog v imenu ATHENE se uradniki in drugi uslužbenci Evropskih skupnosti ravnajo po predpisih in pravilih, ki veljajo zanje.
5. Za člane osebja, ki ga ATHENI dodelijo države članice, veljajo ista pravila, kakor tista, ki so določena v sklepu Sveta o pravilih, ki veljajo za začasno dodeljene nacionalne strokovnjake, in določbe, za katere so se sporazumele njihove nacionalne uprave z institucijami Skupnosti ali z ATHENO.
6. Še pred njihovim imenovanjem morajo člani osebja ATHENE prejeti varnostno potrdilo o dostopu do zaupnih informacij Sveta vsaj do stopnje „Secret UE“ ali enakovredno potrdilo ene od držav članic.
7. Upravitelj se lahko pogaja ali sklepa dogovore z državami članicami ali z institucijami Skupnosti z namenom vnaprej določiti tiste člane osebja, ki bi bili v primeru potrebe ATHENI lahko takoj na voljo.
POGLAVJE 3
UPRAVNI DOGOVORI Z DRŽAVAMI ČLANICAMI, INSTITUCIJAMI EVROPSKE UNIJE, S TRETJIMI DRŽAVAMI IN Z MEDNARODNIMI ORGANIZACIJAMI
Člen 11
Upravni dogovori
1. Možna so tudi pogajanja o upravnih dogovorih z državami članicami, institucijami Evropske unije, tretjo državo ali mednarodno organizacijo, da bi se zagotovil prehod na trge in/ali finančne vidike medsebojne podpore, ki bi omogočili stroškovno najbolj učinkovito izvajanje operacij.
2. Taki dogovori se:
(a) |
predložijo v posvetovanje Posebnemu odboru, kadar se sklenejo z državami članicami ali institucijami Evropske unije, |
(b) |
predložijo v odobritev Posebnemu odboru, kadar se sklenejo s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami. |
3 Podpisniki teh dogovorov so poveljnik operacije ali v primeru, da poveljnika operacije ni, upravitelj, ki deluje kot predstavnik ATHENE, in pristojni upravni organi navedenih držav ali organizacij.
Člen 12
Stalni in ad hoc upravni dogovori o modalitetah v zvezi s plačili prispevkov tretjih držav
1. V okviru sporazumov, sklenjenih med Evropsko unijo in tretjimi državami, ki jih Svet določi kot potencialne plačnike prispevkov za operacije Unije ali kot plačnike prispevkov za posebne operacije Unije, upravitelj z omenjenimi tretjimi državami s pogajanji sklene stalne ali ad hoc upravne dogovore. Ti dogovori imajo obliko izmenjave pisem med ATHENO in pristojnimi upravnimi službami zadevnih tretjih držav in določajo modalitete, potrebne za poenostavitev hitrih plačil prispevkov k vsem prihodnjim vojaškim operacijam Unije.
2. Do sklenitve sporazumov, navedenih v odstavku 1, upravitelj lahko sprejme potrebne ukrepe za lažje izvrševanje plačil s strani tretjih držav plačnic.
3. Upravitelj vnaprej obvesti Posebni odbor o predvidenih dogovorih, še preden jih podpiše v imenu ATHENE.
4. Kadar Unija začne z izvajanjem vojaške operacije, upravitelj glede zneskov plačil, ki jih določi Svet, izvrši dogovore s tretjimi državami, ki prispevajo plačila za omenjeno operacijo.
POGLAVJE 4
BANČNI RAČUNI
Člen 13
Odprtje in namen
1. Upravitelj odpre enega ali več bančnih računov v imenu ATHENE.
2. Bančni računi se odprejo pri prvorazrednih finančnih institucijah, ki imajo glavni sedež v državi članici Unije.
3. Države plačnice svoje prispevke nakažejo na omenjene račune. Ti računi se uporabljajo za plačevanje stroškov, ki jih upravlja ATHENA in za izplačevanje potrebnih predujmov poveljniku operacije v okviru izvrševanja odhodkov, ki se nanašajo na skupne stroške vojaške operacije. Nobenega od bančnih računov se ne sme prekoračiti.
Člen 14
Upravljanje sredstev
1. Za vsako izplačilo z računa ATHENE je potreben skupni podpis upravitelja ali namestnika upravitelja na eni strani in računovodje ali namestnika računovodje na drugi strani.
2. Sredstva, ki jih upravlja ATHENA, vključno s sredstvi, namenjenimi poveljniku operacije, se položijo izključno v eurih na tekoči ali kratkoročni bančni račun pri prvorazredni finančni instituciji.
POGLAVJE 5
SKUPNI STROŠKI
Člen 15
Opredelitev skupnih stroškov in obdobja upravičenosti izplačil
1. Skupni stroški, navedeni v Prilogi I, gredo v breme ATHENE ne glede na čas njihovega nastanka. Če so vpisani v proračunski člen, ki predstavlja operacijo, na katero se najbolj navezujejo, se upoštevajo kot operativni stroški te operacije. V nasprotnem primeru se upoštevajo kot skupni stroški, ki nastanejo v pripravah na operacije ali v njihovem nadaljevanju.
2. Poleg tega ATHENA krije skupne operativne stroške, navedene v Prilogi II, v obdobju od odobritve koncepta kriznega upravljanja za operacijo do imenovanja poveljnika operacije. V posebnih okoliščinah in po posvetovanju s Političnim in varnostnim odborom lahko Posebni odbor spremeni obdobje, v katerem te stroške krije ATHENA.
3. Med aktivno fazo operacije, ki poteka od datuma imenovanja poveljnika operacije do dneva, ko štab operacije zaključi svoje aktivnosti, ATHENA iz naslova operativnih skupnih stroškov pokriva:
(a) |
skupne stroške, navedene v prilogi III-A; |
(b) |
skupne stroške, navedene v prilogi III-B, če tako sklene Svet; |
(c) |
skupne stroške, navedene v prilogi III-C, kadar to zahteva poveljnik operacije in jih Posebni odbor odobri. |
4. Med aktivno fazo vojaškega podpornega ukrepa ATHENA iz naslova operativnih skupnih stroškov pokriva skupne stroške, kakor jih opredeli Svet za vsak primer posebej s sklicevanjem na Prilogo III.
5. Operativni skupni stroški operacije vključujejo tudi odhodke, potrebne za njeno dokončanje, kakor so navedeni v prilogi IV.
Operacija je dokončno zaključena, ko sta oprema in infrastruktura, financirani iz skupnih sredstev operacije, izročeni svojemu namenu, in ko je oblikovan zaključni račun operacije.
6. Odhodki, nastali zaradi pokritja stroškov, ki bi se v vsakem primeru – ne glede na izvedbo operacije – šteli v breme ene ali več držav plačnic, institucije Skupnosti ali mednarodne organizacije, se ne morejo upoštevati kot skupni stroški.
7. Posebni odbor lahko za posamične primere odloči, da se zaradi posebnih okoliščin določeni povečani stroški, ki niso našteti v Prilogi III-B, štejejo za skupne stroške določene operacije v času njene aktivne faze.
8. Če Posebni odpor ne more doseči soglasja, lahko na pobudo predsedstva to vprašanje predloži Svetu.
Člen 16
Vaje
1. Skupni stroški za vaje Evropske unije se financirajo prek ATHENE v skladu s pravili in postopki, ki so podobni tistim, ki veljajo za operacije, h katerim prispevajo vse sodelujoče države članice.
2. Omenjene skupne stroške za vaje sestavljajo najprej povečani stroški za premestljive ali fiksne štabe in drugič, povečani stroški, ki nastanejo zaradi uporabe Natovih skupnih sredstev in zmogljivosti s strani EU, ko so dana na voljo za potrebe vaje.
3. Skupni stroški za vaje ne vključujejo stroškov v zvezi s:
(a) |
pridobivanjem osnovnih sredstev, vključno s stroški za zgradbe, infrastrukturo in opremo; |
(b) |
načrtovalno in pripravljalno fazo vaj; |
(c) |
prevozom, vojašnicami in nastanitvijo vojaških sil. |
Člen 17
Referenčni znesek
V vseh skupnih ukrepih, s katerimi Svet odloči, da bo Unija izvedla vojaško operacijo in vse skupne ukrepe ali odločitve, s katerimi se Svet odloči za podaljšanje operacije Unije, se predvidi referenčni znesek za pokrivanje skupnih stroškov te operacije. Upravitelj ob pomoči zlasti vojaškega osebja Unije in poveljnika operacije, če je slednji na položaju opravljanja svoje funkcije, oceni znesek, ki je predvidoma potreben za pokritje skupnih stroškov operacije v načrtovanem obdobju. Upravitelj omenjeni znesek prek predsedstva predlaga telesom Sveta, ki so pristojna za preučitev osnutka skupnega ukrepa ali sklepa. Posebni odbor o podanem predlogu hkrati obvesti upravitelj.
POGLAVJE 6
PRORAČUN
Člen 18
Proračunska načela
1. Proračun, sestavljen v eurih, je akt, ki za vsako proračunsko leto določi in odobri vse prihodke in odhodke v zvezi s skupnimi stroški, ki jih upravlja ATHENA.
2. Vsi odhodki so povezani s specifično operacijo, razen, če je to potrebno, za stroške, navedene v prilogi I.
3. Sredstva, vpisana v proračun, se odobrijo za čas trajanja proračunskega leta, ki se začne 1. januarja in konča 31. decembra istega leta.
4. Proračunski prihodki in odhodki morajo biti uravnoteženi.
5. Vsi prihodki in odhodki v zvezi s skupnimi stroški se lahko izvršijo le tako, da se uvrstijo v postavko proračuna, in le do višine tam vpisanih sredstev.
Člen 19
Določitev in sprejetje letnega proračuna
1. Upravitelj vsako leto s pomočjo vseh poveljnikov operacij za oddelek „skupni operativni stroški“ oblikuje osnutek proračuna za prihodnje proračunsko leto. Upravitelj predloži osnutek proračuna Posebnemu odboru najpozneje do 31. oktobra.
2. Osnutek vsebuje:
(a) |
proračunska sredstva, ocenjena kot potrebna za pokritje skupnih stroškov, ki nastanejo v pripravi na operacije ali po njihovem zaključku; |
(b) |
proračunska sredstva, ocenjena kot potrebna za pokritje operativnih skupnih stroškov za tekoče operacije ali za načrtovane operacije, vključno, po potrebi, s sredstvi, namenjenimi za vračilo skupnih stroškov, ki so bili predfinancirani s strani neke države ali tretje strani; |
(c) |
predvidene prihodke, potrebne za pokritje odhodkov. |
3. Proračunska sredstva se razvrstijo po naslovih in poglavjih, ki odhodke povzemajo glede na vrsto ali namen in se po potrebi razčlenijo še po členih. Osnutek proračuna vsebuje podrobne opombe po poglavjih ali členih. Vsaka operacija je predmet posebnega naslova. Eden od posebnih naslovov tvori splošni del proračuna in vsebuje skupne stroške, ki nastanejo v pripravi na operacije ali po njihovem zaključku.
4. Vsak naslov lahko vsebuje poglavje z naslovom „začasna proračunska sredstva“. Ta proračunska sredstva se vpišejo v omenjeno poglavje, če zaradi utemeljenih razlogov obstaja negotovost glede višine potrebnih proračunskih sredstev ali glede zmožnosti izvrševanja vpisanih proračunskih sredstev.
5. Proračunske prihodke sestavljajo:
(a) |
prispevki, ki jih plačajo sodelujoče države članice kot plačnice in po potrebi tretje države plačnice; |
(b) |
razni prihodki, razčlenjeni po naslovih, ki vsebujejo aktivne obresti, prihodke iz prodaje in proračunski donos za preteklo proračunsko leto, potem ko ga je določil Posebni odbor. |
6. Posebni odbor osnutek proračuna odobri najpozneje do 31. decembra. Upravitelj sprejme odobreni proračun in o tem obvesti sodelujoče države in države plačnice.
Člen 20
Rebalansi proračuna
1. V primeru neizogibnih, izjemnih ali nepredvidenih okoliščin, zlasti če pride do začetka izvajanja operacije v teku proračunskega leta, upravitelj predlaga osnutek rebalansa proračuna. Če osnutek rebalansa proračuna znatno presega referenčni znesek za zadevno operacijo, Posebni odbor lahko Svet zaprosi za njegovo odobritev.
2. Rebalans proračuna se oblikuje, predlaga, odobri in sprejme ter notificira po istem postopku kot za letni proračun. Če je rebalans proračuna povezan z začetkom izvajanja vojaške operacije Unije, mora biti rebalansu priloženo natančno finančno poročilo o skupnih stroških, predvidenih za celotno operacijo. Posebni odbor o tem razpravlja glede na nujnost zadeve.
Člen 21
Prerazporeditev sredstev
1. Upravitelj lahko po potrebi na podlagi predloga poveljnika operacije prerazporedi proračunska sredstva. Upravitelj o svoji nameri obvesti Posebni odbor vsaj en teden vnaprej, kolikor to dopušča nujnost danega položaja. Predhodna odobritev s strani Posebnega odbora je potrebna, če:
(a) |
se ob načrtovani prerazporeditvi sredstev spremeni višina celotnega zneska proračunskih sredstev, predvidenih za operacijo; ali |
(b) |
načrtovane prerazporeditve sredstev med poglavji v teku proračunskega leta presežejo 10 % proračunskih sredstev, vpisanih v poglavje, iz katerega se sredstva črpajo, kakor so navedena v sprejetem proračunu za proračunsko leto na dan, ko se izda predlog za zadevno prerazporeditev sredstev. |
2. Poveljnik operacije lahko v treh mesecih, ki sledijo začetku izvajanja operacije, – če presodi, da je to potrebno za pravilno vodenje operacije, prerazporedi proračunska sredstva, dodeljena zadevni operaciji, med členi in poglavji iz oddelka proračuna pod naslovom „skupni operativni stroški“. O tem poroča upravitelju in Posebnemu odboru.
Člen 22
Prenos proračunskih sredstev v naslednje proračunsko leto
1. Načeloma se proračunska sredstva, namenjena pokrivanju skupnih stroškov, nastalih v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku, za katera niso bile prevzete obveznosti, ob koncu proračunskega leta prekličejo.
2. Proračunska sredstva, namenjena pokrivanju stroškov skladiščenja materiala in opreme, s katerimi upravlja ATHENA, se enkrat lahko prenesejo v naslednje proračunsko leto, če so bile za sredstva v ta namen prevzete obveznosti pred 31. decembrom v tekočem proračunskem letu. Sredstva, namenjena pokrivanju skupnih operativnih stroškov, se lahko prenesejo naprej, če so potrebna za operacijo, ki ni bila v celoti zaključena.
3. Upravitelj predloge za prenos proračunskih sredstev iz predhodnega proračunskega leta Posebnemu odboru predloži do 15. februarja. Ti predlogi veljajo za odobrene, razen če Posebni odbor do 15. marca ne odloči drugače.
Člen 23
Predvideno izvajanje
Ko se letni proračun odobri, se proračunska sredstva lahko uporabijo za kritje prevzetih obveznosti in plačil, kolikor je to potrebno za delovanje.
POGLAVJE 7
PRISPEVKI IN VRAČILA
Člen 24
Določitev prispevkov
1. Proračunska sredstva za kritje skupnih stroškov, nastalih v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku, ki se ne pokrivajo iz raznih prihodkov, se financirajo s plačili prispevkov sodelujočih držav članic.
2. Proračunska sredstva za pokrivanje skupnih operativnih stroškov zadevne operacije se krijejo iz plačil prispevkov držav članic in tretjih držav, ki prispevajo k operaciji.
3. Prispevki za zadevno operacijo, ki jih morajo plačati države članice plačnice, so enaki znesku sredstev, ki so vpisana v proračun in so namenjena pokrivanju skupnih operativnih stroškov te operacije brez zneskov plačil prispevkov, ki so jih za isto operacijo v skladu s členom 12 dolžne plačati tretje države plačnice.
4. Razdelitev plačil prispevkov med državami članicami, od katerih se plačilo prispevkov zahteva, se določi po ključu bruto nacionalnega proizvoda, kakor je določeno v členu 28(3) Pogodbe o Evropski uniji in v skladu s Sklepom Sveta 2000/597/ES, Euratom z dne 29. septembra 2000 o sistemu lastnih virov Evropskih skupnosti (3) ali v skladu s katerim koli drugim sklepom Sveta, ki ga nadomeščajo.
5. Podatki za izračun plačil prispevkov so podatki, navedeni v stolpcu „lastni viri BND“ tabele „Povzetek financiranja splošnega proračuna po vrsti lastnih virov in po državah članicah“, ki je priložena zadnjemu proračunu, ki sprejmeta Evropski skupnosti. Prispevek vsake države članice, ki ga je ta dolžna plačati, je sorazmeren deležu bruto nacionalnega dohodka (BND) zadevne države članice v celotnem agregatu BND držav članic, od katerih se zahteva plačilo prispevka.
Člen 25
Načrt plačevanja prispevkov
1. Ko Svet sprejme referenčni znesek za vojaško operacijo Evropske unije, države članice plačnice svoje prispevke plačajo v višini 30 % referenčnega zneska, razen če Svet ne določi višje odstotne stopnje.
2. Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja lahko sprejme odločitev, da se plačilo dodatnih prispevkov zahteva še pred sprejetjem rebalansa proračuna za namene operacije. Posebni odbor lahko sprejme odločitev, da se zadeva predloži v obravnavo pristojnim pripravljalnim telesom Sveta.
3. Ko se sredstva namenjena pokritju skupnih operativnih stroškov operacije vpišejo v proračun, države članice vplačajo preostale zneske prispevkov, ki jih za to operacijo dolgujejo v skladu s členom 24 po odštetju prispevkov, ki so od njih bili zahtevani za namene iste operacije v istem proračunskem letu. Vendar če se načrtuje, da bo operacija trajala dlje kot šest mesecev, se plačilo prispevkov izvrši v polletnih obrokih. V takem primeru se prvi obrok plača v dveh mesecih po začetku operacije; drugi obrok se plača v roku, ki ga določi Posebni odbor na predlog upravitelja ob upoštevanju operativnih potreb. Posebni odbor sme odstopiti od teh določb.
4. Ko je sprejet referenčni znesek ali proračun, upravitelj s pismom posameznim nacionalnim upravnim telesom, za katere so mu bili sporočeni podatki, pošlje ustrezne pozive za plačilo prispevkov.
5. Brez poseganja v druge določbe tega sklepa se prispevki plačajo v roku 30 dni po posredovanju zadevnega poziva za plačilo prispevkov.
6. Vsaka država plačnica je dolžna plačati bančne stroške, ki se nanašajo na plačilo njenega lastnega prispevka.
7. Upravitelj potrdi prejem prispevkov.
Člen 26
Začetno financiranje
1. V primeru operacije hitrega vojaškega odzivanja EU prispevke v višini referenčnega zneska plačajo države članice plačnice. Brez poseganja v člen 25(3) se plačila izvedejo, kakor je opredeljeno spodaj.
2. Za namen začetnega financiranja operacij hitrega vojaškega odzivanja EU sodelujoče države članice:
(a) |
prispevek za ATHENA plačajo vnaprej; |
(b) |
ali, če se Svet odloči izvesti operacijo hitrega vojaškega odzivanja EU, k financiranju katere prispevajo, svoje prispevke k skupnim stroškom te operacije v višini referenčnega zneska plačajo v roku petih dni po posredovanju poziva, razen če Svet ne odloči drugače. |
3. Zaradi zgoraj navedenega namena Posebni odbor, sestavljen iz po enega predstavnika vseh držav članic, ki so se odločile plačati prispevek vnaprej (v nadaljevanju „države članice vnaprejšnje plačnice“), v proračunu pod posebnim naslovom določi začasna proračunska sredstva. Ta začasna proračunska sredstva se pokrijejo s prispevki, ki jih države članice vnaprejšnje plačnice plačajo v roku 90 dni od datuma posredovanja poziva za plačilo teh prispevkov.
4. Brez poseganja v člen 25(3) plača država članica vnaprejšnja plačnica prispevke za operacijo hitrega odzivanja do višine prispevka, ki ga je prispevala k začasnim proračunskim sredstvom iz odstavka 3 tega člena, v roku 90 dni od datuma posredovanja poziva. Poveljniku operacije se lahko da na voljo podoben znesek iz prispevkov, plačanih vnaprej.
5. Ne glede na člen 21 se vsa začasna proračunska sredstva iz odstavka 3 tega člena, ki se porabijo za operacijo, vrnejo v blagajno v roku 90 dni od datuma posredovanja poziva.
6. Brez poseganja v odstavek 1 lahko vsaka država članica vnaprejšnja plačnica v posebnih okoliščinah upravitelja pooblasti, da z njenim vnaprej plačanim prispevkom pokrije njen prispevek k operaciji, v kateri sodeluje, ki pa ni operacija hitrega odzivanja. Vnaprej plačani prispevek bo zadevna država članica ponovno zagotovila v blagajno v roku 90 dni od datuma posredovanja poziva.
7. Če so potrebna sredstva za operacijo, ki se ne šteje za operacijo hitrega odzivanja, pred prejemom zadostnih prispevkov za to operacijo:
(a) |
prispevki, ki so jih vnaprej plačale države članice, ki prispevajo k financiranju te operacije, po odobritvi držav članic vnaprejšnjih plačnic, in sicer v višini 75 % njihovega zneska za kritje prispevkov za to operacijo. Vnaprej plačani prispevek bodo države članice vnaprejšnje plačnice ponovno zagotovile v roku 90 dni od datuma posredovanja poziva; |
(b) |
v primeru iz točke (a) države članice, ki niso prispevale vnaprej, plačajo prispevke za operacijo v skladu s členom 25(1), in sicer po njihovi potrditvi in v petih dneh od dneva ustreznega poziva upravitelja. |
8. Ne glede na člen 32(3) lahko poveljnik operacije prevzame obveznost za zneske, ki so mu bili dani na voljo, in izvrši plačila.
9. Vsaka država članica lahko prekliče svojo izbiro, če o tem obvesti upravitelja najmanj tri mesece vnaprej.
Člen 27
Vračilo predfinanciranja
1. Država članica, tretja država ali po potrebi mednarodna organizacija, ki jo je Svet pooblastil za predfinanciranje dela skupnih stroškov neke operacije, od ATHENE lahko dobi povračilo na podlagi zahtevka, ki so mu priloženi potrebni dokazni dokumenti, in ki ga posreduje upravitelju najpozneje dva meseca po zaključku zadevne operacije.
2. Zahtevku za povračilo se ne ugodi, če tega ne odobrita poveljnik operacije in upravitelj.
3. Če se zahtevek za povračilo, ki ga sporoči država plačnica, odobri, se zadevni znesek lahko odšteje od zneska iz naslednjega poziva za plačilo prispevkov, ki ga izda upravitelj.
4. Če v času odobritve zahtevka ni predvidenega poziva za plačilo prispevkov ali če odobreni zahtevek za povračilo presega višino pričakovanega prispevka, upravitelj izplača znesek povračila v roku 30 dni ob upoštevanju stanja razpoložljivosti denarnih sredstev ATHENE in potreb po financiranju skupnih stroškov zadevne operacije.
5. Povračilo se izplača v skladu s tem sklepom tudi če pride do preklica operacije.
Člen 28
Upravljanje odhodkov, ki niso vključeni v skupne stroške, s strani ATHENE
1. Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja ali države članice lahko odloči, da se upravno vodenje nekaterih odhodkov v zvezi z zadevno operacijo, zlasti na področju podpornih dejavnosti/preskrbe in pralnic, za katere sicer ostajajo odgovorne države članice, ki jih to zadeva, prenese na ATHENO.
2. Posebni odbor s svojim sklepom lahko pooblasti poveljnika operacije za sklepanje pogodb v imenu držav članic, ki sodelujejo v operaciji, za pridobitev opisanih storitev. Nato odloči, da bo ATHENA zbrala sredstva od držav članic vnaprej, da bi tako izpolnila obveznosti iz sklenjenih pogodb.
3. ATHENA vodi knjigovodstvo za odhodke, ki gredo v breme posamezne države članice in katerih upravljanje je bilo preneseno nanjo. Državam članicam mesečno pošilja izkaze o odhodkih v njihovo breme, ki jih same ali člani njihovega osebja naredijo v preteklem mesecu in jih pozove k plačilu sredstev za pokritje omenjenih izdatkov. Države članice zahtevana sredstva ATHENI plačajo v roku 30 dni po posredovanju poziva za plačilo sredstev.
Člen 29
Zamudne obresti
1. Če država ne izpolni svojih finančnih obveznosti, se po analogiji uporabijo pravila Skupnosti za zamudne obresti, določena s členom 71 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o Finančni uredbi, ki se uporablja v zvezi s splošnim proračunom Evropskih skupnosti (4) glede plačila prispevkov v proračun Skupnosti.
2. Če zamuda pri plačilu ni daljša od desetih dni, se obresti ne zaračunajo. Če je zamuda pri plačilu daljša od desetih dni, se obresti zaračunajo za celotno zamudo.
POGLAVJE 8
IZVRŠEVANJE DOHODKOV
Člen 30
Načela
1. Proračunska sredstva ATHENE se uporabljajo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, to je v skladu z načeli varčnosti, učinkovitosti in gospodarnosti.
2. Pooblaščene osebe so odgovorne za izvrševanje prihodkov ali odhodkov ATHENE v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, da bi tako zagotovile spoštovanje zahtev glede zakonitosti in pravilnosti. Pooblaščene osebe prevzemajo proračunske in pravne obveznosti, potrjujejo in odobravajo odhodke ter izvajajo dejavnosti pred omenjeno izvršitvijo proračunskih sredstev. Pooblaščena oseba lahko svoje funkcije prenese s sklepom, ki določa:
(a) |
uslužbence na ravni, ki je primerna za tak prenos; |
(b) |
obseg prenesenih pooblastil; in |
(c) |
obseg, v okviru katerega osebe, na katere so bila pooblastila prenesena, ta lahko prenesejo naprej. |
3. Zagotovi se izvrševanje proračunskih sredstev v skladu z načelom razmejitve dolžnosti pooblaščene osebe in računovodje. Funkciji pooblaščene osebe in računovodje sta nezdružljivi. Za vsa plačila iz sredstev, ki jih upravlja ATHENA, se zahteva skupni podpis pooblaščene osebe in računovodje.
4. Brez poseganja v ta sklep velja, da v primerih, ko se izplačevanje skupnih odhodkov zaupa državi članici, instituciji Skupnosti ali po potrebi mednarodni organizaciji, ta država, institucija ali organizacija uporablja pravila, ki veljajo v zvezi z izplačevanjem njenih lastnih odhodkov. Če upravitelj neposredno izvršuje odhodke, se pri tem ravna po pravilih, ki veljajo za izvrševanje oddelka splošnega proračuna Evropskih skupnosti pod rubriko „Svet.“
5. Vendar upravitelj predsedstvu lahko posreduje elemente za predlog Svetu ali Posebnemu odboru o pravilih za izvrševanje splošnih odhodkov.
6. Posebni odbor lahko odobri pravila za izvrševanje skupnih odhodkov, ki odstopajo od odstavka 4.
Člen 31
Skupni stroški, ki nastanejo v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku
Upravitelj opravlja naloge pooblaščene osebe za odhodke, s katerimi se pokrivajo skupni stroški, nastali v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku.
Člen 32
Operativni skupni stroški
1. Poveljnik operacije opravlja naloge pooblaščene osebe za odhodke, s katerimi se pokrivajo operativni skupni stroški operacije, ki ji poveljuje. Vendar upravitelj opravlja naloge pooblaščene osebe za odhodke, s katerimi se pokrivajo operativni skupni stroški, nastali v fazi priprav na določeno operacijo, ki jih ATHENA neposredno izplača, ali ki so povezani z zadevno operacijo po zaključku njene aktivne faze.
2. Zneske, potrebne za izvrševanje odhodkov zadevne operacije, upravitelj z bančnega računa ATHENE nakaže poveljniku operacije na njegovo zahtevo na bančni račun, odprt v imenu ATHENE, ki ga je sporočil poveljnik operacije.
3. Z odstopanjem od člena 18(5) sprejetje referenčnega zneska upravitelju in poveljniku operacije, vsakemu na svojem področju pristojnosti, omogoči pravico do angažiranja in plačevanja izdatkov za zadevno operacijo v višini 30 % referenčnega zneska, razen če Svet ne določi višje odstotne stopnje. Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja lahko sprejme odločitev o dodatnem angažiranju in izplačilu sredstev za izdatke. Posebni odbor lahko sprejme odločitev, da se zadeva prek predsedstva posreduje pristojnim pripravljalnim telesom Sveta. To odstopanje se preneha uporabljati z datumom sprejetja proračuna za zadevno operacijo.
4. V obdobju pred sprejetjem proračuna za operacijo upravitelj in poveljnik operacije ali njegov zastopnik vsakih štirinajst dni poročata Posebnemu odboru, vsak o svojih zadevah v zvezi z izdatki, ki se upoštevajo kot upravičeni skupni stroški za zadevno operacijo. Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja, poveljnika operacije ali države članice lahko izda smernice za izvrševanje odhodkov v omenjenem obdobju.
5. Z odstopanjem od člena 18(5) v primerih neposredne življenjske nevarnosti za člane osebja, ki so udeleženi v vojaški operaciji Evropske unije, poveljnik zadevne operacije za rešitev življenj omenjenih članov osebja lahko izplača potrebne izdatke, čeprav se prekoračijo sredstva, določena v proračunu. O tem nemudoma obvesti upravitelja in Posebni odbor. V takem primeru upravitelj v navezi s poveljnikom operacije predlaga prenose sredstev, ki so potrebna za financiranje omenjenih nepredvidenih izdatkov. Če s prenosi sredstev ni mogoče zagotoviti zadostne višine sredstev za omenjene izdatke, upravitelj predlaga rebalans proračuna.
POGLAVJE 9
KONČNI NAMEN SKUPNO FINANCIRANE OPREME IN INFRASTRUKTURE
Člen 33
1. Za dokončanje operacije, ki ji poveljuje, poveljnik operacije stori vse potrebno, da se za opremo in infrastrukturo, ki sta pridobljeni iz skupnih sredstev za namene zadevne operacije, poišče končni namen. Posebnemu odboru po potrebi predlaga ustrezno stopnjo amortizacije.
2. Upravitelj upravlja opremo in infrastrukturo, ki preostaneta po koncu aktivne faze operacije s ciljem, da po potrebi zanju poišče končni namen. Posebnemu odboru po potrebi predlaga ustrezno stopnjo amortizacije.
3. Stopnjo amortizacije za opremo, infrastrukturo in druga sredstva Posebni odbor potrdi, kakor hitro je mogoče.
4. Končni namen opreme in infrastrukture, ki sta bili financirani iz skupnih sredstev, odobri Posebni odbor ob upoštevanju operativnih potreb in finančnih meril. Končni namen je lahko:
(a) |
v primeru infrastrukture, da se ta proda ali prek ATHENE prenese v državo gostiteljico, državo članico ali tretji strani; |
(b) |
v primeru opreme, da se ta prek ATHENE proda državi članici, državi gostiteljici ali tretji strani ali da se uskladišči in jo vzdržuje ATHENA, država članica ali tretja stran. |
5. Oprema in infrastruktura se prodata državi plačnici, državi gostiteljici ali tretji strani po tržni vrednosti ali, če tržne vrednosti ni mogoče določiti, po ceni z upoštevanjem ustrezne stopnje amortizacije.
6. Prodaja ali prenos državi gostiteljici ali tretji strani se opravi v skladu z veljavnimi varnostnimi pravili, zlasti v okviru Sveta, držav plačnic ali NATA, glede na potrebe.
7. Če se sprejme odločitev, da ATHENA zadrži opremo, pridobljeno za neko operacijo, države članice plačnice od drugih sodelujočih držav članic lahko zahtevajo finančno kompenzacijo. Posebni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh sodelujočih držav članic, na podlagi predloga upravitelja sprejme ustrezne odločitve.
POGLAVJE 10
RAČUNOVODSTVO IN POPIS INVENTARJA
Člen 34
Načela
Če se za izvrševanje skupnih odhodkov zadolži država članica, institucija Skupnosti ali, po potrebi, mednarodna organizacija, zadevna država, institucija ali mednarodna organizacija pri tem uporablja pravila, ki veljajo za vodenje računov njenih lastnih odhodkov in njenega lastnega inventarja.
Člen 35
Računovodstvo operativnih skupnih stroškov
Poveljnik operacije vodi račune o prenosih sredstev, prejetih od ATHENE, o odhodkih sredstev, ki jih je angažiral, in o opravljenih plačilih ter popis inventarja premičnega premoženja, financiranega iz proračuna ATHENE in uporabljenega za namene operacije, ki ji poveljuje.
Člen 36
Konsolidirana bilanca
1. Računovodja vodi račune o zahtevanih plačilih prispevkov in o izvršenih prenosih sredstev. Poleg tega sestavlja obračune za skupne stroške, ki nastanejo v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku in za operativne odhodke, ki se izvršijo v okviru neposredne odgovornosti upravitelja.
2. Računovodja izdela konsolidirano bilanco prihodkov in odhodkov ATHENE. Vsak poveljnik operacije mu pošlje računovodsko evidenco odhodkov, ki jih je angažiral, ter izvršenih plačil, kakor tudi predfinanciranja, ki ga je odobril za pokrivanje operativnih skupnih stroškov operacije, kateri poveljuje.
POGLAVJE 11
REVIZIJSKI PREGLED IN PREDLOŽITEV RAČUNOV
Člen 37
Redna poročila Posebnemu odboru
Upravitelj Posebnemu odboru vsake tri mesece predloži poročilo o izvrševanju prihodkov in odhodkov za obdobje preteklih treh mesecev in za obdobje od začetka proračunskega leta dalje. V ta namen vsak poveljnik operacije upravitelju pravočasno predloži poročilo o odhodkih, ki se nanašajo na operativne skupne stroške operacije, ki ji poveljuje.
Člen 38
Pogoji za izvajanje nadzora
1. Osebe, ki so odgovorne za revizijski pregled prihodkov in odhodkov ATHENE, morajo pred začetkom opravljanja svoje naloge prejeti varnostno potrdilo o dostopu do zaupnih informacij Sveta vsaj do ravni „secret UE“ ali po potrebi enakovredno varnostno potrdilo države članice ali NATA. Te osebe zagotovijo, da bodo spoštovale zaupnost informacij in ščitile podatke, s katerimi se seznanijo med opravljanjem revizijskega pregleda v skladu s pravili, ki veljajo za omenjene informacije in podatke.
2. Osebe, ki so odgovorne za revizijski pregled prihodkov in odhodkov ATHENE, imajo brez predhodne najave neomejen dostop do dokumentov in do vsebine vseh nosilcev podatkov v zvezi z omenjenimi odhodki in do prostorov, v katerih se taki dokumenti in nosilci podatkov hranijo. Lahko naredijo kopije. Osebe, ki sodelujejo pri izvrševanju prihodkov in odhodkov ATHENE, upravitelju in osebam, odgovornim za revizijski pregled teh prihodkov in odhodkov, pri opravljanju njihove naloge zagotavljajo potrebno pomoč.
Člen 39
Zunanja revizija
1. Če se za izvrševanje odhodkov ATHENE določi država članica, institucija Skupnosti ali mednarodna organizacija, omenjena država, institucija ali organizacija pri tem uporablja pravila, ki veljajo za revizijske preglede računov njenih lastnih odhodkov.
2. Vendar upravitelj ali osebe, ki jih slednji imenuje, lahko kadarkoli opravijo revizijski pregled skupnih izdatkov ATHENE, ki so nastali v pripravah na operacije ali v po njihovem zaključku, ali operativnih skupnih stroškov neke operacije. Poleg tega, Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja ali države članice lahko kadar koli imenuje zunanje revizorje, za katere določi delovne naloge in pogoje zaposlitve.
3. Za izvajanje zunanjih revizijskih pregledov se ustanovi šestčlanski revizijski kolegij. Posebni odbor vsako leto med kandidati, ki jih predlagajo države članice, s 1. januarjem naslednjega leta imenuje dva člana za triletno obdobje, ki se lahko enkrat podaljša. Posebni odbor lahko mandat člana podaljša za največ šest mesecev. Kandidati morajo biti člani nacionalnega revizijskega organa države članice in zagotoviti primerna jamstva glede varnosti in neodvisnosti. Po potrebi morajo biti na voljo za izvajanje nalog v imenu ATHENE. Pri izvajanju teh nalog:
(a) |
člani kolegija še naprej prejemajo plačo od svojega izvornega revizijskega organa, ATHENA pa zagotovi kritje stroškov za opravljanje njihove naloge v skladu s pravili, ki veljajo za uradnike Evropskih skupnosti enakovrednega razreda. Kandidati morajo biti člani najvišjega nacionalnega revizijskega organa države članice ali jih mora ta organ priporočiti in zagotoviti primerna jamstva glede varnosti in neodvisnosti; |
(b) |
navodila lahko zahtevajo in prejemajo samo od Posebnega odbora; v okviru svojega revizijskega mandata so revizijski kolegij in njegovi člani popolnoma neodvisni in odgovorni samo za opravljanje zunanjega revizijskega pregleda; |
(c) |
o svoji nalogi poročajo samo Posebnemu odboru; |
(d) |
v finančnem letu in naknadno s kontrolami na kraju samem in v dokazni dokumentaciji preverijo, da so bili odhodki, financirani ali predfinancirani s strani ATHENE, izvršeni v skladu z veljavno zakonodajo in načeli dobrega finančnega poslovodenja, torej v skladu z načeli varčnosti, učinkovitosti in gospodarnosti, ter da so notranje kontrole ustrezne. |
V revizijskem kolegiju med člani vsako leto potekajo volitve za zamenjavo ali podaljšanje mandata predsednika. Sprejme pravila, ki veljajo za revizijski nadzor, ki ga njegovi člani izvajajo v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi. Revizijski kolegij odobrava poročila o revizijskih pregledih, ki jih njegovi člani sestavijo pred njihovo predložitvijo upravitelju in Posebnemu odboru.
4. Posebni odbor se na podlagi posameznih primerov in iz specifičnih razlogov lahko odloči za uporabo zunanjih revizijskih organov.
5. Stroški revizijskih pregledov, ki jih opravijo revizorji v imenu ATHENE, se upoštevajo kot skupni stroški in gredo v breme ATHENE.
Člen 40
Notranja revizija
1. Generalni sekretar Sveta na predlog upravitelja in potem, ko obvesti Posebni odbor, imenuje notranjega revizorja ATHENE in vsaj enega namestnika notranjega revizorja za obdobje treh let, pri čemer se lahko mandat enkrat obnovi; notranji revizorji morajo imeti ustrezno strokovno usposobljenost in zadostna varnostna zagotovila ter biti neodvisni.
2. Notranji revizor upravitelju poda poročilo glede obvladovanja tveganj z neodvisnimi mnenji o kakovosti sistemov upravljanja in kontrol ter priporočila za izboljšanje notranjega nadzora pri izvajanju postopkov; spodbuja dobro finančno poslovodenje. Pristojen je zlasti za ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti notranjih sistemov upravljanja ter dela služb pri izvajanju politik in uresničevanju ciljev ob upoštevanju tveganj, ki so z njimi povezana.
3. Notranji revizor nadzira vse službe, ki sodelujejo pri prejemu prihodkov ATHENE ali izvrševanju odhodkov, ki se prek nje financirajo.
4. Glede na potrebe notranji revizor v proračunskem letu opravi eno ali več revizij. Upravitelju predloži poročilo in poveljnika operacije obvesti o svojih ugotovitvah in priporočilih. Poveljnik operacije in upravitelj zagotovita, da so na podlagi priporočil, pripravljenih v okviru revizije, sprejeti ustrezni ukrepi.
5. Upravitelj Posebnemu odboru letno poroča o opravljenih notranjih revizijah, pri čemer navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, ugotovitve teh revizij, priporočila in izvajanje ukrepov na podlagi teh priporočil.
6. Poleg tega vsak poveljnik operacije imenuje notranjega revizorja za operacijo, ki ji poveljuje. Notranji revizor preverja, ali finančni in proračunski sistemi pravilno delujejo ter ali se finančni in proračunski postopki pravilno izvajajo; zagotavlja, da sistemi notranjega nadzora delujejo dosledno in učinkovito. Notranji revizor ne sme biti odredbodajalec ali računovodja; ne sme sodelovati pri pripravi računovodskih izkazov.
7. Rezultati dela in poročila notranjega revizorja skupaj z vsemi ustreznimi dokazili se dajo na voljo kolegiju revizorjev.
Člen 41
Letna predložitev finančnih poročil
1. Vsi poveljniki operacij računovodji ATHENE do 31. marca po koncu finančnega leta ali v roku štirih mesecev po koncu operacije, ki ji poveljujejo – kar nastopi prej –, zagotovijo informacije, potrebne za zaključne račune skupnih stroškov, zaključne račune odhodkov, ki so bili predfinancirani in povrnjeni v skladu s členom 28, ter letno poročilo o dejavnostih.
2. Upravitelj ob pomoči računovodje in posameznih poveljnikov operacij pripravi začasne zaključne račune in letno poročilo o dejavnostih, ki jih predloži Posebnemu odboru in revizijskemu kolegiju do 30. aprila po koncu finančnega leta.
3. Revizijski kolegij posebnemu odboru do 31. julija po koncu finančnega leta predloži letno revizijsko poročilo, upravitelj pa mu ob pomoči računovodje in posameznih poveljnikov operacij predloži letne zaključne račune ATHENE. Posebni odbor do 30. septembra po koncu finančnega leta preuči zaključne račune ob upoštevanju revizijskega poročila kolegija, da bi upravitelju, računovodji in vsem poveljnikom operacij izdal potrdilo o izpolnjevanju obveznosti.
4. Vse račune in popis inventarja hrani računovodja in vsak poveljnik operacije, vsak na svoji ravni, za obdobje petih let od datuma, ko je bilo izdano ustrezno potrdilo o izpolnjevanju obveznosti.
5. Posebni odbor odloči o vključitvi salda iz realizacije proračuna za proračunsko leto, za katerega so bili računi odobreni, v proračun za prihodnje proračunsko leto v obliki prihodkov ali odhodkov, odvisno od razmer, prek rebalansa proračuna.
6. Tisti del salda iz realizacije proračuna za proračunsko leto, ki izhaja iz izvrševanja proračunskih sredstev, namenjenih pokrivanju skupnih stroškov, nastalih v pripravah na operacije ali po njihovem zaključku, se pripiše k prihodnjim plačilom prispevkov sodelujočih držav članic.
7. Tisti del salda iz realizacije proračuna, ki izhaja iz izvrševanja proračunskih sredstev, namenjenih pokrivanju skupnih stroškov dane operacije, se pripiše k prihodnjim plačilom prispevkov držav članic, ki prispevajo sredstva za zadevno operacijo.
8. Če vračila ni mogoče izvršiti z odtegljajem od plačil prispevkov, dolgovanih ATHENI, se saldo iz realizacije proračuna vrne zadevnim državam članicam.
9. Vsaka država članica, ki sodeluje v operaciji, upravitelju vsako leto do 31. marca prostovoljno predloži podatke, po potrebi preko poveljnika operacije, o povečanih stroških, ki so nastali v zvezi z operacijo v preteklem finančnem letu. Ti podatki se razčlenijo tako, da so razvidne glavne postavke odhodkov. Upravitelj te podatke pripravi zato, da Posebnemu odboru omogoči pregled nad povečanimi stroški operacije.
Člen 42
Predložitev finančnega poročila o operaciji
1. Ko se operacija konča, Posebni odbor na podlagi predloga upravitelja ali države članice lahko sprejme odločitev, da upravitelj ob pomoči računovodje in poveljnika operacije Posebnemu odboru predloži finančno poročilo in bilanco stanja zadevne operacije vsaj do datuma, na katerega se je slednja končala in, če je mogoče, do datuma na katerega se dokončno zaključi. Rok, določen upravitelju, ne sme biti krajši od štirih mesecev od datuma, na katerega se je operacija končala.
2. Če v finančno poročilo in v bilanco stanja v določenem roku ni mogoče vključiti prihodkov in odhodkov, povezanih z dokončnim zaključkom zadevne operacije, potem se ti prihodki in odhodki prikažejo v letnem finančnem poročilu in v bilanci stanja ATHENE in jih Posebni odbor pregleda v okviru letne predložitve finančnih poročil.
3. Posebni odbor odobri finančno poročilo in bilanco stanja, ki sta mu bila predložena za zadevno operacijo. Upravitelju, računovodji in vsem poveljnikom operacij izda potrdilo o izpolnitvi obveznosti za zadevno operacijo.
4. Če vračila ni mogoče izvršiti z odtegljajem od plačil prispevkov, dolgovanih ATHENI, se saldo iz realizacije proračuna vrne zadevnim državam članicam.
POGLAVJE 12
PRAVNA ODGOVORNOST
Člen 43
1. Pogoje, glede na katere se uravnavata disciplinska ali kazenska odgovornost poveljnika operacije, upravitelja in drugih članov osebja, ki jih dajo na voljo zlasti institucije Skupnosti ali države članice, v primeru napak in malomarnosti pri izvrševanju proračuna, urejajo kadrovski predpisi ali režim pravil, ki veljajo za njih. Poleg tega ATHENA proti omenjenim članom osebja lahko na lastno pobudo ali na zahtevo države plačnice sproži civilnopravni postopek.
2. Država plačnica v nobenem primeru ne more klicati na odgovornost Evropskih skupnosti ali generalnega sekretarja Sveta zaradi tega, ker njihove naloge izvajajo upravitelj, računovodja ali njim dodeljeni člani osebja.
3. Za obveznost izpolnjevanja pogodb, ki se lahko pojavi v zvezi s pogodbami, sklenjenimi v okviru izvrševanja proračuna, so prek ATHENE odgovorne države plačnice. Ureja jo pravo, ki velja za zadevne pogodbe.
4. V primerih nepogodbene obveznosti vso škodo, ki jo povzroči operativni štab, štab vojaških sil (angl. force headquarters) in štab komponent (angl. component headquarters) krizne strukture, katere sestavo odobri poveljnik operacije, ali ki jo povzročijo člani njihovega osebja pri opravljanju svojih nalog, krijejo države plačnice prek ATHENE, v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonom držav članic in kadrovskim pravilnikom za vojaške sile, ki veljajo na območju izvajanja operacij.
5. Države plačnice v nobenem primeru ne morejo klicati na odgovornost Evropskih skupnosti ali držav članic zaradi pogodb, sklenjenih v okviru izvrševanja proračuna ali zaradi škode, ki jo povzročijo enote in oddelki krizne strukture, katere sestavo odobri poveljnik operacije, ali člani njihovega osebja pri opravljanju svojih nalog.
Člen 44
Ponovni pregled in revizija
Ta sklep se na zahtevo države članice ali po koncu vsake operacije po potrebi v celoti ali delno pregleda, vključno s prilogami. Pregleda se najmanj vsaka tri leta. Ob ponovnem pregledu ali reviziji se lahko pozove vse strokovnjake in zlasti nadzorna telesa ATHENE, da prispevajo k reviziji.
Člen 45
Končna določba
Sklep 2007/384/SZVP se razveljavi.
Člen 46
Začetek učinkovanja
Ta sklep začne učinkovati na dan sprejetja.
Člen 47
Objava
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 18. decembra 2008
Za Svet
Predsednik
M. BARNIER
(1) UL L 63, 28.2.2004, str. 68.
(2) UL L 152, 13.6.2007, str. 14.
(3) UL L 253, 7.10.2000, str. 42.
(4) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
PRILOGA I
SKUPNI STROŠKI V BREME ATHENE NE GLEDE NA ČAS NASTANKA
V primerih, ko se naslednji skupni stroški ne navezujejo neposredno na neko posebno operacijo, Posebni odbor lahko sprejme odločitev, da se ustrezna proračunska sredstva dodeli splošnemu delu letnega proračuna. Ta sredstva se v največjem možnem obsegu vpišejo v proračunske člene, ki izkazujejo operacijo, na katero se najbolj navezujejo.
1. |
Stroški službenih potovanj poveljnika operacije in njegovih članov osebja, ki nastanejo zaradi predložitve poročil v zvezi z operacijo Posebnemu odboru. |
2. |
Odškodnine za povrnitev škode in stroške, ki izhajajo iz zahtevkov in tožb, ki jih plača ATHENA. |
3. |
Stroški na podlagi sklepa o skladiščenju materiala za potrebe operacije, pridobljenega iz skupnih stroškov (če so ti stroški vpisani v splošni del proračuna, je potrebno označiti njihovo povezavo z določeno operacijo). |
Splošni del letnega proračuna po potrebi zajema tudi sredstva za kritje naslednjih skupnih stroškov operacij, pri katerih k financiranju prispevajo sodelujoče države članice:
1. |
bančni stroški |
2. |
stroški revizijskega pregleda |
3. |
skupni stroški, ki se nanašajo na pripravljalno fazo operacije, opredeljeni v Prilogi II. |
PRILOGA II
OPERATIVNI SKUPNI STROŠKI V ZVEZI S PRIPRAVLJALNO FAZO OPERACIJE IN JIH NOSI ATHENA
Dodatni stroški, potrebni za raziskovalne misije in priprave (predvsem misije za ugotavljanje dejstev in izvidništvo) vojaških sil za posebne vojaške operacije Evropske unije: prevoz, nastanitev, uporaba komunikacijskih sredstev za operacijo, zaposlovanje lokalnega civilnega osebja za izvajanje misije, kot so tolmači in šoferji.
Zdravstvene storitve: stroški nujnih zdravstvenih evakuacij (Medevac) oseb, ki sodelujejo v raziskovalnih misijah in pripravah s strani vojaških sil v zvezi s posebno vojaško operacijo Evropske unije, kadar zdravstvena oskrba na območju vojaške operacije ni mogoča.
PRILOGA III
III-A
OPERATIVNI SKUPNI STROŠKI, KI SE NANAŠAJO NA AKTIVNO FAZO OPERACIJ IN KI SO VEDNO V BREME ATHENE
Za vsako vojaško operacijo Unije ATHENA kot operativne skupne stroške pokriva stroške povečanja, ki se zahtevajo za operacijo, določeno v spodnjem besedilu.
1. Stroški povečanja za (premestljive ali stalne) štabe operacij, ki jih vodi EU.
1.1. Štabi, katerih dodatni stroški se financirajo iz skupnih sredstev:
(a) |
: |
štab poveljstva |
: |
štab poveljstva, poveljevanje in organske službe, kakor so določeni v operativnem načrtu (OPLAN). |
(b) |
: |
operativni štab (OHQ) |
: |
nepremestljivi štab poveljnika operacije izven območja vojaškega delovanja, ki je odgovoren za vzpostavitev, začetek delovanja, vzdrževanje in vrnitev sil Evropske unije. Definicija skupnih stroškov, ki velja za OHQ zadevne operacije, velja tudi za Generalni sekretariat Sveta in za ATHENO, v kolikor slednja neposredno delujeta za zadevno operacijo. |
(c) |
: |
štab vojaških sil (FHQ) |
: |
sedež sil Evropske unije, ki so razporejene na območju operacij. |
(d) |
: |
štab komponent (CCHQ) |
: |
vojaški sedež poveljnika komponente Evropske unije, razporejenega za namene zadevne operacije (tj. poveljnikov zračnih, kopenskih, pomorskih sil ali specialnih enot, ki bi jih lahko bilo potrebno imenovati glede na značaj operacije). |
1.2. Dodatni stroški, ki se financirajo iz skupnih sredstev:
(a) |
: |
stroški prevoza |
: |
prevoz na in iz območja operacij z namenom razporeditve, vzdrževanja in vrnitve FHQ in CCHQ; stroški prevoza, nastali s strani OHQ in potrebni za operacijo. |
(b) |
: |
uprava |
: |
dodatna pisarniška oprema in oprema za namestitev, pogodbene storitve in splošne storitve, stroški vzdrževanja zgradb štaba poveljstva. |
(c) |
: |
civilno osebje, zaposleno posebej v štabu poveljstva, upravičenem za potrebe operacije |
: |
civilno osebje, ki dela v Evropski uniji, mednarodno osebje in lokalno osebje, najeto na terenu, potrebno za vodenje operacije zunaj običajnih zahtev v zvezi z operacijo (vključno s plačilom nadurnih storitev). |
(d) |
: |
komunikacije znotraj upravičenega štaba poveljstva ter med upravičenim štabom poveljstva in neposredno podrejenimi silami |
: |
investicijski izdatki za nakup in uporabo dodatne komunikacijske in IT opreme in stroški za opravljene storitve (najem in vzdrževanje modemov, telefonskih vodov, satelitskih telefonov, kodiranih telefaksov, varovanih linij, internetnih dostopov, podatkovnih linij, omrežij na lokalnem območju). |
(e) |
: |
prevozi/potovanja (brez stroškov za dnevna nadomestila) v okviru območja operacij HQ |
: |
izdatki v zvezi s prevozi vozil in druga potovanja z drugimi sredstvi in tovorni stroški, vključno s stroški potovanj za nacionalne okrepitve in obiskovalce; povečani stroški za gorivo v primerjavi s stroški običajnih operacij; najem dodatnih vozil; stroški službenih poti med krajem izvajanja operacij in Brusljem in/ali kraji sestankov, ki jih organizira EU; stroški obveznega zavarovanja proti tretji osebi, ki jih nekatere države zahtevajo od mednarodnih organizacij, ki svoje operacije izvajajo na njihovem ozemlju. |
(f) |
: |
vojašnice in namestitev/infrastruktura |
: |
izdatki za pridobivanje, najem ali obnavljanje potrebnih objektov HQ na območju operacij (najemi zgradb, zaklonišč, šotorov), če je to potrebno. |
(g) |
: |
obveščanje javnosti |
: |
stroški v zvezi z informacijskimi kampanjami in obveščanjem medijev pri OHQ in FHQ v skladu z informacijsko strategijo, ki jo oblikuje operativni HQ. |
(h) |
: |
reprezentanca in sprejemi |
: |
stroški za reprezentanco; stroški na ravni HQ, potrebni za vodenje operacije. |
2. Povečanje stroškov, nastalih pri podpori vojaškim silam kot celoti:
Spodaj določeni stroški so stroški, ki nastanejo po razporeditvi sil na kraj operacije:
(a) |
: |
dela za razporeditev/infrastrukturo |
: |
izdatki, nujno potrebni, da sile kot celota izpolnijo svojo nalogo (splošna raba letališča, železnice, pristanišč, glavne logistične povezave, vključno s kraji izkrcanja in zbirališča; črpanje, obdelava in distribucija vode ter odstranjevanje odpadne vode, preskrba z vodo in elektriko, zemeljska dela in zaščita statičnih sil, objekti za skladiščenje, zlasti skladišča goriva in streliva, logistična zbirna mesta; tehnična podpora za skupaj financirano infrastrukturo). |
(b) |
: |
identifikacijske oznake |
: |
posebne identifikacijske oznake, osebne identifikacijske izkaznice „European Union“, priponke, medalje, zastavice v barvah Evropske unije ali druge identifikacijske oznake za vojaške sile ali HQ (z izjemo oblek, pokrival ali uniform). |
(c) |
: |
zdravstvene storitve |
: |
nujne zdravstvene evakuacije (Medevac). Oprema za raven oskrbe 2 in 3 na ravni operativnih elementov terena letališč in pristanišč za izkrcavanje, kot so odobreni v operativnem načrtu (OPLAN-u). |
(d) |
: |
pridobivanje informacij |
: |
Satelitske slike za informiranje, kot so odobreme v operativnem načrtu (OPLAN-u), če se financiranja zanje ne more zagotoviti s sredstvi, ki so na voljo v proračunu Satelitskega centra Evropske unije (SATCEN). |
3. Povečanje stroškov, nastalo zaradi uporabe skupnih sredstev in zmogljivosti Nata, za potrebe operacije pod vodstvom EU.
Stroški Evropske unije v zvezi z uporabo posebnih dogovorov med EU in Natom za izvajanje ene od njenih vojaških operacij, ki se nanašajo na dajanje na razpolago, spremljanje in vrnitev ali odpoklic skupnih sredstev in zmogljivosti Nata, danih na voljo za namene operacije pod vodstvom EU. Povračila Nata EU.
4. Dodatni stroški Evropske unije za blago, storitve ali gradnje, vključene na seznam skupnih stroškov in ki jih za operacijo pod vodstvom Evropske unije da na voljo država članica, institucija Evropske unije, tretja država ali mednarodna organizacija, v skladu s sporazumom iz člena 11. Povračila s strani države, institucije EU ali mednarodne organizacije na podlagi takšne ureditve.
III-B
OPERATIVNI SKUPNI STROŠKI V ZVEZI Z AKTIVNO FAZO NEKE POSEBNE OPERACIJE, KI SO V BREME ATHENE, ČE TAKO ODLOČI SVET
prevozni stroški |
: |
prevoz na območje in z območja operacij zaradi razporeditve, podpore in vrnitve sil, potrebnih za izvedbo operacije. |
poveljstvo mednarodnih sil |
: |
mednarodno poveljstvo sil EU, razporejenih na področju operacije. |
III-C
SKUPNI OPERACIJSKI STROŠKI, KI JIH ATHENA KRIJE, KADAR TAKO ZAHTEVA POVELJNIK OPERACIJE IN ODOBRI POSEBNI ODBOR
(a) |
: |
vojašnice in namestitev/infrastruktura |
: |
stroški za pridobivanje, najem ali obnovitev prostorov na območju operacij (zgradbe, zaklonišča, šotori) glede na potrebe za namene operacije razporejenih vojaških sil. |
(b) |
: |
nujno potrebna dodatna oprema |
: |
najem ali nakup med potekom operacije nepredvidene posebne opreme, ki je bistvenega pomena za izvedbo operacije, v kolikor se kupljena oprema ob zaključku naloge ne vrne v matično državo. |
(c) |
: |
zdravstvene storitve |
: |
oprema za raven oskrbe 2 na terenu, ki ni oprema iz priloge III-a. |
(d) |
: |
pridobivanje informacij |
: |
pridobivanje informacij (satelitske slike; obveščanje z območja operacije, nadzorovanje in poizvedovanje (ISR), vključno z nadzorom terena iz zraka; zbiranje obveščevalnih podatkov z osebnimi stiki). |
(e) |
: |
druge zmogljivosti na območju operacije, ki so ključnega pomena |
: |
po potrebi odstranjevanje min za potrebe operacije, kemična, biološka, radiološka in jedrska zaščita; skladiščenje in uničenje orožja in streliva, zbranega na območju operacije. |
PRILOGA IV
OPERATIVNI SKUPNI STROŠKI V ZVEZI Z DOKONČNIM ZAKLJUČKOM OPERACIJE, KI SO V BREME ATHENE
Stroški, nastali zaradi iskanja končnega namena opreme in infrastrukture, ki sta bili skupno financirani za potrebe operacije.
Stroški povečanja, povezani s pripravo obračuna operacije. Upravičeni skupni stroški se določijo v skladu s Prilogo III ob upoštevanju dejstva, da člani potrebnega osebja, ki pripravljajo obračun, pripadajo štabu zadevne operacije tudi potem, ko je ta prenehal s svojimi aktivnostmi.
Popravki
23.12.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 345/115 |
Popravek Odločbe Komisije 2008/936/ES z dne 20. maja 2008 o pomočeh, ki jih je Francija dodelila Skladu za preprečevanje tveganj ribištva (FPAP) in ribiškim podjetjem (Državna pomoč C 9/06)
( Uradni list Evropske unije L 334 z dne 12. decembra 2008 )
V naslovu Uredbe na naslovni strani ovitka in na strani 62:
besedilo:
„2008/936/EC“
se glasi:
„2008/964/EC“.
23.12.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 345/115 |
Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 1337/2007 z dne 15. novembra 2007 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 992/95 glede tarifnih kvot Skupnosti za nekatere ribiške proizvode s poreklom z Norveške
( Uradni list Evropske unije L 298 z dne 16. novembra 2007 )
Stran 9, Priloga, točka (c), četrti stolpec v tabeli:
besedilo:
„16.6.2008–14.2.2009: 30 500“
se glasi:
„16.6.–14.2.: 30 500“.
23.12.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 345/116 |
Popravek Direktive Komisije 95/45/ES z dne 26. julija 1995 o določitvi posebnih meril čistosti v zvezi z barvili za uporabo v živilih
( Uradni list Evropskih skupnosti L 226, 22.9.1995, str. 1 )
(Slovenska posebna izdaja, poglavje 13, zvezek 15, str. 218)
Priloga, točka B „Posebna merila čistosti“:
— |
E 101 (i) RIBOFLAVIN – Identifikacija, A. Spektrometrija:
|
— |
E 101 (ii) RIBOFLAVIN-5′-FOSFAT – Identifikacija, A. Spektrometrija:
|
— |
E 160e BETA-APO-8'-KAROTENAL (C30) – Čistost:
|