Uradni list C 312/2022

17.8.2022

Uradni list Evropske unije

C 312/4

Menjalni tečaji eura (1)

16. avgust 2022

(2022/C 312/04)

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,0131
JPY	japonski jen	136,11
DKK	danska krona	7,4368
GBP	funt šterling	0,84218
SEK	švedska krona	10,5365
CHF	švicarski frank	0,9625
ISK	islandska krona	140,30
NOK	norveška krona	9,8428
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,540
HUF	madžarski forint	406,20
PLN	poljski zlot	4,7043
RON	romunski leu	4,8820
TRY	turška lira	18,1994
AUD	avstralski dolar	1,4463
CAD	kanadski dolar	1,3076
HKD	hongkonški dolar	7,9449
NZD	novozelandski dolar	1,6012
SGD	singapurski dolar	1,3980
KRW	južnokorejski won	1 329,66
ZAR	južnoafriški rand	16,6556
CNY	kitajski juan	6,8767
HRK	hrvaška kuna	7,5100
IDR	indonezijska rupija	14 968,68
MYR	malezijski ringit	4,5245
PHP	filipinski peso	56,602
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	35,930
BRL	brazilski real	5,1835
MXN	mehiški peso	20,1595
INR	indijska rupija	80,3745

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

17.8.2022

Uradni list Evropske unije

C 312/5

Objava spremenjenega enotnega dokumenta po odobritvi manjše spremembe v skladu s členom 53(2), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012

(2022/C 312/05)

Evropska komisija je odobrila to manjšo spremembo v skladu s členom 6(2), tretji pododstavek, Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 (1).

Zahtevek za odobritev te manjše spremembe je na voljo za vpogled v podatkovni zbirki Komisije eAmbrosia.

ENOTNI DOKUMENT

„RIGOTTE DE CONDRIEU“

EU št.: PDO-FR-0782-AM02 — 11.5.2022

ZOP (X) ZGO ( )

1. Ime

„Rigotte de Condrieu“

2. Država članica ali tretja država

Francija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1. Vrsta proizvoda

Skupina 1.3 Siri

3.2. Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Rigotte de Condrieu“ je majhen sir, izdelan iz nestandardiziranega polnomastnega surovega kozjega mleka. Pridobljen je iz mlečne sirnine. Testo sira je mehko in ni stisnjeno.

Po najkrajšem predpisanem času zorenja (osem dni po odstranitvi iz modela) ima sir obliko okroglega ploščka s premerom od 4,2 do 5 cm in višino od 1,9 do 2,4 cm. Po daljšem zorenju mora tehtati najmanj 30 g.

Njegovo površinsko floro sestavljajo plesni slonokoščene, bele ali modre barve. Testo sira je od bele do slonokoščene barve, čvrsto in gladko. Po celotnem sušenju vsebuje najmanj 40 g maščob na 100 g sira, vsebnost suhe snovi pa je najmanj 40 g na 100 g sira.

V ustih razvije vonj po lešnikih, podrasti in sirotki, okus pa je srednje slan.

3.3. Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

Osnovno prehrano koz vse leto sestavlja v glavnem voluminozna krma z geografskega območja.

Voluminozno krmo sestavljajo sveža trava in suho seno s trajnih ali začasnih pašnikov in splošneje rastlinje, zaužito s pašo, dehidrirana lucerna, katere beljakovinski delež je nižji od 20 %, in druge nefermentirane krmne rastline, ki ne povzročajo slabega okusa mleka: nezrela žita, stročnice, oljnice, gomolji in metuljnice, ki se dodajajo kot krma.

Kot dodatek krmi je dovoljena uporaba balirane trave, če ta vsebuje vsaj 55 % suhe snovi in izhaja iz ene košnje vsakega travnika kmetijskega gospodarstva.

Če to dopuščajo vremenske razmere, se koze vsaj 120 dni na leto pasejo ali krmijo z zeleno krmo z geografskega območja.

Letna količina dopolnilnih krmnih mešanic, s katerimi se krmijo koze, znaša največ 350 kg surovine na kozo. Seznam dovoljenih dopolnilnih krmnih mešanic je predpisan. Za krmo živali so dovoljeni le rastline ter stranski proizvodi in dopolnilne krmne mešanice iz gensko nespremenjenih proizvodov.

Prednost ima oskrba s krmo in dopolnilnimi krmnimi mešanicami z geografskega območja.

Krma in dopolnilne krmne mešanice, ki ne izhajajo z geografskega območja, lahko skupaj obsegajo največ 20 % suhe snovi, ki jo zaužijejo živali.

3.4. Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Proizvodnja in predelava mleka ter zorenje sira morajo potekati na geografskem območju.

3.5. Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6. Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Poleg obveznih navedb, ki se zahtevajo z zakonodajo o označevanju in predstavitvi živil, ima sir z označbo porekla „Rigotte de Condrieu“ ali vsaj posamezna enota, v kateri se prodaja potrošniku, oznako, ki vsebuje ime označbe porekla, napisano s črkami, ki so najmanj enake dvema tretjinama velikosti največjih črk na oznaki, in simbol ZOP Evropske unije v istem vidnem polju.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Sir „Rigotte de Condrieu“ se proizvaja na masivu Pilat, ki leži jugozahodno od mesta Lyon. Ta masiv se razteza čez dva departmaja, Rhône in Loire. Je del regije Rhône-Alpes. Proizvodnja mleka, njegova predelava v sire in zorenje sirov morajo potekati na ozemlju naslednjih občin: občine departmaja Rhône:

v celoti vključene občine: Ampuis, Condrieu, Echalas, Les Haies, Loire-sur-Rhône, Longes, Sainte-Colombe, Saint-Cyr-sur-Rhône, Saint-Romain-en-Gal, Trèves in Tupin-et-Semons;

delno vključeni občini, mestno območje je izvzeto: Givors in Saint-Romain-en-Gier;

občine departmaja Loire:

v celoti zajete občine: Le Bessat, Bessey, Bourg-Argental, Burdignes, La Chapelle-Villars, Châteauneuf, Chavanay, Chuyer, Colombier, Doizieux, Farnay, Graix, Lupe, Maclas, Malleval, Pavezin, Pelussin, Planfoy, Roisey, Saint-Appolinard, Sainte-Croix-en-Jarez, Saint-Julien-Molin-Molette, Saint-Michel-Sur-Rhône, Saint-Paul-en-Jarez, Saint-Pierre-de-Boeuf, Saint-Sauveur-en-Rue, Tarentaise, La Terrasse-sur-Dorlay, Thélis-la-Combe, La Valla-en-Gier, Veranne, Verin in La Versanne;

delno vključeni občini, mestno območje je izvzeto: Saint-Chamond in Saint-Étienne.

5. Povezava z geografskim območjem

Naravne značilnosti masiva Pilat skupaj z velikim deležem lokalne krme v prehrani živali in tradicionalnimi metodami predelave vplivajo na posebnosti in značilne arome tega majhnega kozjega sira z imenom „Rigotte de Condrieu“, ki uživa več kot stoletni sloves.

Geografsko območje, na katerem se proizvaja sir „Rigotte de Condrieu“, značilno opredeljujejo naravni in človeški dejavniki. Zaradi masiva ima območje različne podnebne vplive, značilno površje s strminami, rjava, kisla in plitva tla ter precejšnjo biotsko raznovrstnost.

Iz tega izhaja mešana kmetijska proizvodnja, v kateri ima kozjereja tradicionalno pomembno mesto in ki je ohranila izredno razgibanost.

Masiv Pilat je srednjegorski masiv, ki ga na severozahodu in vzhodu omejujejo doline (doline rek Gier, Ondaine in Rone), na jugu pa hrib Eteize. Njegova geološka sestava je glede na celoten Centralni masiv neznačilna in kompleksna, tla so kisla in rahla, pokrajina pa je resnično gorata in ima izrazita pobočja. Za masiv so značilne stare eruptivne in metamorfne kamnine. Tu najdemo redke geološke formacije (chirats), ki jih sestavljajo gmote značilnih trdnih skal. Kemijska sestava teh tal je dokaj homogena: vsebujejo veliko silicijevega dioksida in malo železa. To je ugodno za nastanek kislih tal.

Masiv Pilat je križišče podnebnih vplivov, saj se tu srečujejo atlantski, sredozemski in celinski vplivi. Na temperaturo in količino padavin zelo vpliva značilen relief območja. Količina padavin ostaja zmerna, med 580 in 1000 mm, med letom pa je neenakomerno porazdeljena: za poletje je značilna suša. Za podnebje masiva Pilat so značilni tudi pogosti in močni vetrovi.

Naravna rastlinska odeja območja pripada submontanskemu in montanskemu pasu. Kljub skromnim nadmorskim višinam ter celinski in južni legi je rastlinstvo na masivu Pilat izrazito gorsko.

Osrednji element krajinske podobe tega območja so gorski vrhovi. Vasi so strnjene in ležijo na vzpetinah (predgorjih) med grebeni (crêts), pokritimi z vresišči v visokogorju in iglastimi gozdovi, ter zaprtimi dolinami.

Polovico ozemlja pokriva gozd, na uporabnih kmetijskih površinah, ki zajemajo samo 36 % ozemlja, pa je skoraj 80 % krmnih površin, od tega je dve tretjini naravnih travnikov.

Zaradi izredne rastlinske raznolikosti, ki je značilna za masiv Pilat (od 40 do 60 vrst glede na vrsto travnika), so se lahko uveljavili številni travniški habitati, ki so na podlagi direktive o naravnih habitatih priznani kot pomembni za Skupnost.

Rastlinstvo v veliki večini spada v kategorijo acidofilnih rastlin in rastlin, ki uspevajo v rahlo kislih tleh. Najbolj značilne vrste so trave, na primer visoka pahovka, stročnice, na primer nokota, in druge vrste, kot sta travniška izjevka ali njivsko grabljišče.

Na masivu Pilat je tradicionalna kozjereja, s katero so se prvotno ukvarjale ženske, prisotna na vseh kmetijskih gospodarstvih z mešanim kmetijstvom, saj je omogočila diverzifikacijo dejavnosti.

Kozjereja se je razvila predvsem na bolj sušnih predelih masiva Pilat, ki so bili najmanj primerni za govedorejo, in to že v 18. stoletju. Na kmetijskih gospodarstvih s tega območja so od nekdaj hkrati izdelovali kravji in kozji sir. Kravji sir je bil prednostno namenjen lastni porabi, kozji sir, ki je bil bolj cenjen, pa se je prodajal.

V sistemih omejene produktivnosti je kozjereja okrepila gospodarsko učinkovitost, saj so se za govedo uporabljale drugorazredne površine. Tako je bilo mogoče na isti površini proizvesti več mleka.

Zaradi bližine potrošniških središč (Lyon in Saint-Étienne) je bil ta sir majhen, da je bil primeren za sušenje, ki mu je sledilo hitro zorenje. Z izbiro majhnih odcejalnikov, s premerom približno 7 cm, je bilo mogoče kozji sir ločiti od kravjega, za katerega so se uporabljali večji odcejalniki. To je povezano tudi z dejstvom, da so bile na posameznem gospodarstvu na voljo majhne količine kozjega mleka, saj so bile črede majhne.

V skladu s tradicijo se uporablja surovo, polnomastno in nestandardizirano kozje mleko. Postopki predelave so prilagojeni proizvodnji mlečne sirnine, skupaj z zorenjem in kisanjem mleka. Za cepitev z mlečnokislinskimi bakterijami se po možnosti uporabi sirotka iz predhodnega usirjenja. Pri oblikovanju je treba upoštevati sestavo sirnine, ki se ne sme rezati, predhodno odcejati ali gnesti. Obračanje se izvede v 12 urah po dajanju v kalupe, hkrati se na obeh straneh izvede suho soljenje.

Sir „Rigotte de Condrieu“ ima že osem dni po odstranitvi iz kalupa posebne značilnosti.

Značilnosti sira „Rigotte de Condrieu“ so:

—	majhnost (plošček, ki je nekoliko težji od 30 g),

—	nežna površinska flora bele, slonokoščene ali modre barve,

—	tekstura testa, ki je čvrsta, gladka in brez lukenj, v ustih pa mora biti voljna,

—	vonj po lešnikih, podrasti in sirotki ter srednje slan okus.

Zaradi kislih, peščenih in plitvih tal, značilnih za to območje, ter posebnih lokalnih podnebnih razmer in vzrejnih praks je bilo mogoče urediti in vzdrževati travnike z zelo raznolikim rastlinstvom, značilnim za kislo okolje.

Cvetna raznolikost travnikov na geografskem območju in njihova rastlinska sestava vplivata na vsebnost in sestavo v maščobi topnih spojin v mleku. Prav tako spodbujata razvoj mikroflore, ki jo nato najdemo v sirotki, ki se uporabi za cepljenje mleka pred usirjenjem ter omogoča zorenje sira in nastanek arom.

Zaradi vzrejnih metod, povezanih s proizvodnjo sira „Rigotte de Condrieu“, pri katerih se daje prednost uporabi lokalnih virov, lokalni proizvodnji krme, paši ali zeleni krmi, ter reje živali na prostem torej lahko posebnosti tega območja pridejo kar najbolj do izraza.

Tudi predelava surovega polnomastnega mleka in po možnosti cepljenje s sirotko, dobljeno s predhodnim usirjenjem, v mleku ohranjata značilno floro.

Uporaba mlečnokislinskih bakterij v postopku predelave in oblikovanje, pri katerem se upošteva sestava sirnine, zagotavljata homogeno in gladko strukturo testa sira „Rigotte de Condrieu“. Obračanje, ki je predvideno po dajanju v modele, in suho soljenje na obeh straneh poleg tega omogočata dobro porazdeljenost soli. Te tehnike predelave zagotavljajo, da je sirno testo čvrsto in homogeno ter voljno v ustih.

Majhni kozji siri so se izdelovali zaradi zemljepisne lege masiva Pilat, ki leži v bližini večjih potrošniških središč, prevetrenosti območja (v preteklosti so sir „Rigotte de Condrieu“ sušili na prostem v neke vrste rešetkastih omarah (chasière)) in organiziranosti proizvodnih gospodarstev. Zaradi majhnosti sira je sušenje precej hitro, dopolnjuje pa ga faza zorenja.

Značilnosti naravnega okolja skupaj z visokim deležem lokalne krme v prehrani živali in znanjem o predelavi, ki spodbuja odcejanje in ohranja floro mleka, dajejo temu majhnemu siru (od 4,2 do 5 cm premera) nežno in raznobarvno površinsko floro, ki je v skladu s tradicijo trženja te vrste sirov v različnih fazah zorenja, omogočajo pa tudi razvoj arom, ki spominjajo na lešnike, podrast in sirotko, ter dajejo srednje slan okus.

Majhen sir, ki se je od konca 18. stoletja razvil na masivu Pilat, je zaradi svojih posebnosti postopoma pridobival regionalni sloves. Imenoval se je „Rigotte“, nato „Rigotte de Condrieu“ po kantonu Condrieu, ki je bil do razvoja plovil na parni pogon sredi 19. stoletja zelo živahno trgovsko središče, usmerjeno proti Roni. V Guicherdovi in Ponsartovi študiji z naslovom „L’Agriculture du Rhône en 1926“ (Kmetijstvo v departmaju Rhône v letu 1926) iz leta 1927 je sir „Rigotte de Condrieu“ dejansko omenjen kot ena od dveh znamenitih vrst kozjih sirov departmaja Rhône.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-423d5444-b239-4166-96ee-327fe057d3a2

(1) UL L 179, 19.6.2014, str. 17.

17.8.2022

Uradni list Evropske unije

C 312/9

Objava zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2022/C 312/06)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE SPECIFIKACIJE PROIZVODA ZA ZAŠČITENE OZNAČBE POREKLA/ZAŠČITENE GEOGRAFSKE OZNAČBE, KI NI MANJŠA

Zahtevek za odobritev spremembe v skladu s prvim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012

„Pitina“

EU št.: PGI-IT-02332-AM01 – 21.2.2022

ZOP ( ) ZGO (X)

1. Skupina vložnikov in pravni interes

Associazione Produttori Pitina

Via Roma, 1 - 33092 Meduno – PN

ITALIA

tel. +39 3356987484

e-naslov: [email protected]

Združenje „Associazione Produttori Pitina“ (združenje proizvajalcev „Pitina“) ima pravico vložiti zahtevek za spremembo v skladu s členom 13(1) uredbe ministrstva za kmetijske, živilske in gozdarske politike št. 12511 z dne 14. oktobra 2013.

2. Država članica ali tretja država

Italija

3. Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

☐	Ime proizvoda

☒	Opis proizvoda

☐	Geografsko območje

☐	Dokazilo o poreklu

☒	Metoda proizvodnje

☐

Povezava

☐	Označevanje

☐	Drugo [Navedite.]

4. Vrsta sprememb

☒	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, ki se ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

☐	Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, za katero enotni dokument (ali enakovredni dokument) ni bil objavljen, pri čemer se sprememba ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

5. Spremembe

5.1. Sprememba ključnih elementov: opis proizvoda

Najvišja vsebnost soli in beljakovin, navedena v členu 2(4) specifikacije proizvoda (Opis proizvoda) in točki 3.2 enotnega dokumenta (Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1), je bila spremenjena, kot sledi.

Mejna vrednost za vsebnost soli je bila spremenjena iz „< 3,5 %“ v „< 5,3 %“.

Sprememba se nanaša na popravek administrativne napake v parametru za „sol“. Sedanja vrednost je posledica tipkarske napake, pri kateri sta se obrnili obe števki. To je jasno razvidno iz primerjave s podatki iz člena 5(2), točka 5, specifikacije proizvoda, ki kažejo, da je v začimbah na kilogram mesne paste dovoljeno najmanj 15 g in največ 32 g soli: glede na zmanjšanje teže za 30–35 % med zorjenjem, 32 g soli, dodane začimbam za vsak kilogram svežega mesa, postane 47,5–49,2 g soli v zorjenem mesu, kar je blizu ustrezne meje 5,3 % in ne bi bilo združljivo s sedanjo veljavno napačno mejno vrednostjo. Pravilna številka je še vedno skladna z majhnim odmerkom soli, saj natrijev klorid v kombinaciji z dimljenjem tradicionalno deluje kot konzervans.

Mejna vrednost za vsebnost beljakovin je bila spremenjena iz „< 28 %“ v „< 38 %“.

Sprememba se nanaša na spremembo parametra za „beljakovine“. V preteklosti so bile ovce in koze, katerih meso je bilo uporabljeno za proizvodnjo proizvoda „Pitina“, stare živali, ki niso bile več primerne za vzrejo. Poznejše spremembe tega, kar se šteje za „neprimerno za vzrejo“, so postopoma privedle do uporabe mlajših živali, zaradi česar je vsebnost beljakovin ponavadi višja.

V času, ko so bile opravljene prve fizikalno-kemijske ocene na racionalnih vzorcih proizvodov iz mesa starih živali z nizko vsebnostjo beljakovin, je bila norma, da proizvod „Pitina“ vsebuje manj kot 28 % beljakovin. Širitev proizvodnje kot odziv na stalen razvoj sodobnih agroživilskih potrošniških navad in uporaba živali iz vzrejnih ciklov proizvodnje (mesa in mleka) sta izboljšala kakovost uporabljenega mesa in tako privedla do standardizacije vsebnosti beljakovin glede na značilnosti najpogosteje uporabljenega mesa, pri čemer se še vedno spoštujejo tradicionalne metode predelave.

Tradicija proizvoda „Pitina“ in njegove prvotne značilnosti so ohranjene s predpisi, ki določajo največjo vsebnost beljakovin in ne minimalne vrednosti, kar velja za večino opisnih zahtev za delikatesne in/ali druge mesne izdelke.

5.2. Sprememba neključnih elementov: metoda proizvodnje

Točka 5 člena 5(2) specifikacije proizvoda (faze in metode predelave) in točka 3.3 enotnega dokumenta (krma in surovine) sta bili spremenjeni glede uporabe nitratov in nitritov v mešanici začimb, da bi bila uporaba teh dveh dodatkov neobvezna in ne obvezna.

Sprememba uvaja besedo „neobvezno“ v specifikacijo v zvezi z uporabo nitritov in nitratov v mešanici začimb.

Namen spremembe je izrecno določiti možnost neuporabe nitritov in nitratov kot konzervansov in/ali stabilizatorjev, saj številni proizvajalci menijo, da ta praksa ni bistvena za proizvodnjo proizvoda „Pitina“, ki izpolnjuje zahteve. Sprememba ne zahteva spremembe opisa proizvoda, saj je v opisu končnega izdelka navedeno, da so ti aditivi prisotni v količinah, manjših od 100 mg/kg za nitrate in manj kot 25 mg/kg za nitrite, kar je tudi v skladu s tem, da aditivov sploh ni.

5.3. Sprememba neključnih elementov: metoda proizvodnje

Točki 6 in 7 člena 5(2) specifikacije proizvoda (faze in metode obdelave) sta bili spremenjeni, da bi zagotovili podrobnejše specifikacije v zvezi s fazami dimljenja in sušenja.

Zlasti je bila spremenjena točka 6, ki določa, da se dimljenje „lahko zamenja s sušenjem“, temperatura okolice za dimljenje pa se spremeni iz „18–30 °C“ v „ne sme presegati 30 °C“.

V točki 7 se začetni čas za izračun trajanja sušenja spremeni iz „24:00 na dan, ko se začne sušenje“ v „od ure, ko se začne sušenje“.

Skupni učinek teh sprememb je, da je možnost izmeničnega sušenja in dimljenja izrecno navedena, brez poseganja v ustrezne zahteve, ki so že določene. Zaradi nizke stopnje dimljenja proizvoda „Pitina“ in občutljivosti postopka sušenja ni potrebno strogo zaporedje obeh postopkov, temveč kombinacija učinkov, ki so potrebni za fazo zorjenja. V proizvodnem procesu za proizvod „Pitina“ je včasih treba zamenjati fazi dimljenja in sušenja, hkrati pa ohraniti prvotni najkrajši, najdaljši in skupni čas trajanja in zgorevanja, vsekakor pa je treba ti fazi izvesti pred fazo zorjenja.

Najnižja temperatura v prostoru za dimljenje je bila odpravljena, saj ne gre za tehnološki parameter, ki bi vplival na rezultate proizvodnega procesa, zato je mogoče zajeti tudi temperature na koncu procesa, ki lahko padejo pod 18° C, zlasti v hladnih zimskih mesecih. Za zagotovitev pravilnega dimljenja in ohranjanja proizvoda je edina pomembna temperaturna omejitev, ki jo je treba upoštevati, najvišja temperatura 30° C.

Besedilo v zvezi z načinom izračuna začetka faze sušenja je bilo popravljeno, da bi se odpravila redakcijska napaka v sedanji specifikaciji proizvoda, v kateri je napačno navedeno, da se faza sušenja začne 24 ur po dejanskem začetku sušenja.

Opisane spremembe ne spreminjajo sestave ali opisa proizvoda.

ENOTNI DOKUMENT

„PITINA“

EU št.: PGI-IT-02332-AM01 – 21.2.2022

ZOP ( ) ZGO (X)

1. Ime

„Pitina“

2. Država članica ali tretja država

Italija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1. Vrsta proizvoda

Skupina 1.2 Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itn.)

3.2. Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Proizvod „Pitina“ je narejen iz testa, ki je sestavljeno:

—	iz pretežno pustega dela iz mesa ene od naslednjih živalskih vrst: ovce, koze, srne, damjaka, jelena ali gamsa,

—	iz pretežno mastnega dela iz potrebušine (panceta) ali plečeta prašičev.

Proizvod „Pitina“ je po zunanjem videzu polkrogla zlato-rumene do rumeno-rjave barve;

v prerezu je živo rdeče do izrazito temno rdeče barve, pri čemer je temnejši del ob zunanjem robu. V prerezu je testo pusto, koščki mesa pa zelo fini. Okus je kompleksen in izrazit z značilno aromo dima.

Proizvod „Pitina“ ima ob dajanju na trg naslednje fizikalno-kemične lastnosti:

vlaga < 55 %,

sol < 5,3 %,

beljakovine < 38 %,

nitrati < 100 mg/kg,

nitriti < 25 mg/kg.

Proizvod „Pitina“ tehta od 100 g do 300 g.

3.3. Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

—

Meso, uporabljeno kot surovina:

—	surovini, ki se uporabljata za predelavo v proizvod „Pitina“, sta ovčje ali kozje meso ali meso divjih kopitarjev naslednjih vrst: srne, damjaka, jelena ali gamsa za pretežno pusti del ter potrebušina in/ali pleče prašičev za pretežno mastni del.

—	Pusti del mora biti meso samo ene od navedenih živalskih vrst.

Ovoj:

ovoj sestavlja mešanica iz morske in kamene soli ali mešanica obeh, ki se ji dodajo poper, česen, vino in aromatična zelišča, uporabljajo pa se lahko tudi nitriti in nitrati.

Dovoljena so naslednja aromatična zelišča: brin, navadna kumina ali koromač, koromačeva semena in muškatni rman.

Zunanja plast:

koruzna moka.

Meso, uporabljeno kot surovina, mora imeti naslednje značilnosti:

(a)	barva in značilnosti mesa: pusti del je rdeče barve, brez površinske maščobe, mikrokrvavitev ali hematomov;

(b)	barva in značilnosti potrebušine in/ali plečeta prašičev: pusti del je rdeče-rožnat, mastni del pa čiste bele barve.

Uporaba mehansko izkoščenega mesa je prepovedana.

Sestava mesa, uporabljenega kot surovina, mora imeti naslednje vrednosti:

	Najmanjša vrednost	Največja vrednost
Pusti del	70 %	90 %
Mastni del	10 %	30 %

3.4. Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje proizvoda „Pitina“ od obrezovanja mesa, uporabljenega kot surovina, do zorjenja proizvoda se izvajajo na geografskem območju proizvodnje.

3.5. Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Proizvod „Pitina“ se trži cel, pakiran vakuumsko ali v modificirani atmosferi. Postopki pakiranja proizvoda „Pitina“ se izvajajo izključno v pakirnicah, ki so na območju proizvodnje, in so del postopka predelave. Taka omejitev pakiranja proizvoda „Pitina“ je potrebna, da se ohranijo posebnosti proizvoda. Drugače kot pri drugih zorjenih proizvodih se testo ne nadeva v ovoj. Proizvod „ovija“ in ščiti samo koruzna moka, ki je na površini testa, oblikovanega v polkroglo. Zato pakiranje proizvoda v fazi predelave omogoča, da se ohrani oblika proizvoda „Pitina“ in se prepreči, da proizvod v okolju, v katerem vlaga in temperatura nista nadzorovani, ne bi postal pretrd.

3.6. Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Vsaka enota pakiranja mora biti označena z logotipom proizvoda in simbolom Evropske unije. Ime zaščitene geografske označbe „Pitina“ mora biti na etiketi izpisano s čitljivimi in neizbrisnimi črkami, ki se jasno ločijo od vseh drugih navedb na etiketi; takoj za njim morata biti navedba „Zaščitena geografska označba“ in/ali kratica „ZGO“.

Logotip proizvoda je grafična podoba, ki vključuje naslednje simbole in besedilo:

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Proizvod „Pitina“ se proizvaja izključno v pokrajini Pordenone, na ozemlju občin Andreis, Barcis, Cavasso Nuovo, Cimolais, Claut, Erto Casso, Frisanco, Maniago, Meduno, Montereale Valcellina, Tramonti di Sopra in Tramonti di Sotto.

5. Povezava z geografskim območjem

Posebnost proizvoda „Pitina“ izhaja iz njegovih lastnosti in originalnosti, to je v neobičajni uporabi mesa divjadi, ovc ali koz, ki se ne pojavlja nikjer drugje v alpskem loku, in načinu shranjevanja proizvoda, ki se razlikuje od običajnega postopka za pripravke iz mesa, pri katerem se namesto ovoja ali kože uporabi tanka plast koruzne moke, ki skupaj s spretno uporabo dimljenja omogoča, da proizvod zori, ne da bi se izsušil. Na ozemlju, s katerega izvira proizvod „Pitina“, obstajajo posebne ekološko-okoljske razmere, ki jih regionalni meteorološki observatorij (OSMER, 2011) opredeljuje kot „predalpsko enklavo s samostojnim meteorološkim in podnebnim profilom, za katerega so značilni tipične povprečne letne padavine in pogosto mešanje zračnih mas zaradi posebnosti reliefa, kjer se večni sneg nahaja na „najnižji točki v Alpah“. Geografsko ozemlje proizvodnje proizvoda „Pitina“ sovpada z dolinami Valcellina, Val Colvera in Val Tramontina na gorskem območju nad zahodno Furlansko nižino in med rekama Taljament in Piava. Del ozemlja je na območju naravnega parka Furlanskih Dolomitov. Zgodovino tega ozemlja so zaznamovali revščina, odseljevanje in samooskrbno gospodarstvo, v katerem je bilo meso redko na mizi, prašičereja pa praktično ni obstajala. Vir živalskih beljakovin je bilo meso ovc in koz, ki so jih zaklali zaradi starosti, poškodbe ali padca v globel, ali včasih meso divjih kopitarjev, ki so jih v večini primerov ujeli divji lovci. Ker je bilo treba tisto malo razpoložljivega mesa hraniti čim dlje za zimske mesece, so se razvile tehnike shranjevanja, ki se sicer pojavljajo v celem alpskem loku in na severu Evrope, med katerimi sta prekajevanje in stabilizacija z dodajanjem svinjske maščobe. Pri proizvodu „Pitina“ so meso, ki ga niso takoj pojedli, in na splošno najmanj cenjene kose mesa na grobo razsekali ter z njih odstranili maščobo in kite; na deski, imenovani „pestadoria“, so jih z velikim nožem, imenovanim „manarin“, drobno narezali in oblikovali v kroglice, ki so jim dodali sol, začimbe (ki so se lahko macerirale v vinu) in koromač. Kroglice („pitine“) so nato povaljali v koruzni moki in sušili nad ognjiščem („fogher“ ali „fogolar“). Na podlagi vrste ustnih pričevanj, ki so jih lokalni zgodovinarji zbrali po letu 1978 (v diplomskem delu „La cultura popolare di Andreis e la sua valle“ (Popularna kultura v Andreisu in njegovi dolini)) – avtorica Renata Vettorelli – Università degli studi di Urbino – leto 1981–82), je mogoče z gotovostjo trditi, da sta bila priprava in uživanje proizvoda „Pitina“ od začetka 19. stoletja v Val Tramontina in sosednih dolinah zelo razširjena. Poudariti je treba, da so proizvod „Pitina“ in njegove posebnosti omenjeni v delu „La valle del Colvera“ (Mazzoli, Maniago, 1973): „[…] pitina je bila narejena iz mesa ovc in koz […]“ in da je v delu „Civiltà contadina del Friuli – architettura spontanea e lavoro a Navarons“ (Kmečko življenje v Furlaniji – spontana arhitektura in delo v Navaronu), objavljenem leta 1979, proizvod podrobno opisan: „‚Pitina‘ je sploščena kroglica (premera 8 cm in debeline 3 cm) iz mesa ovce ali ovna, koze ali kozla ali damjaka. Meso se, potem ko se odstranijo kosti in maščoba, zmelje ali drobno nareže, soli in popra, dodata se česen in slanina. Dobro sprijeta zmes se povalja v koruzni moki Porcije se dimijo na žerjavici iz brinovega lesa. ‚Pitini‘ se lahko na suhem mestu hranijo več kot leto.“ (Avtor je množino izrazil z besedo „pitini“.)

Tradicija proizvodov „Pitina“ v dolini Tramontina je omenjena v turističnem vodiču V Comunità Montana iz leta 1989. „[…] posebej je treba omeniti proizvod ‚Pitina‘ […] narejen iz prekajenega mesa ovna, skrbno začinjenega z redkimi aromatičnimi zelišči, po starem in ljubosumno varovanem družinskem receptu.“ Ime „Pitina“ je bilo prvotno razširjeno v Val Tramontina. Prvi proizvajalci so bili med prebivalci vasi Inglagna in Frasaneit v občini Tramonti di Sopra.V tej občini združenje Pro Loco že od leta 1969 oživlja lokalno tradicijo in vsako leto julija organizira „Praznik pitine“. Med leti 1997 in 2000, ko je Arcigola Slow Food proizvod „Pitina“ dodal na prvi seznam proizvodov, ki jih je treba zaščititi, je bil o njem posnet video (Pieffe immagini, Maniago, 1999) in v zvezi z njim ustanovljen „odbor“ za zaščito tradicije in recepta. Skoraj istočasno je bil proizvod vpisan v prvi register tradicionalnih proizvodov, ki ga vodi dežela Furlanija - Julijska krajina, v skladu z ministrskim odlokom št. 350/99.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

Celotno besedilo specifikacije proizvoda je na voljo na spletnem mestu: http://www.politicheagricole.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/3335

ali:

neposredno na domači strani ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Qualità“ (v zgornjem desnem kotu zaslona), nato „Prodotti DOP IGP STG“ (na levi strani zaslona) in nazadnje „Disciplinari di Produzione all’esame dell’UE“.

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 312

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 65 17. avgust 2022

Vsebina		Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2022/C 312/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10835 – ALLIANZ / DALMORE / AMBER / TIDEWAY) ( 1 )	1
2022/C 312/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10718 – KINGSPAN / ONDURA) ( 1 )	2
2022/C 312/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10836 – EQUINOR / SSE / TRITON POWER) ( 1 )	3

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2022/C 312/04	Menjalni tečaji eura — 16. avgust 2022	4

	V Objave
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2022/C 312/05	Objava spremenjenega enotnega dokumenta po odobritvi manjše spremembe v skladu s členom 53(2), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 1151/2012	5
2022/C 312/06	Objava zahtevka za odobritev spremembe specifikacije proizvoda, ki ni manjša, v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	9