28.6.2013

SL

Uradni list Evropske unije

L 178/27

---

DIREKTIVA 2013/29/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 12. junija 2013

o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo pirotehničnih izdelkov na trgu (prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Direktiva 2007/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o dajanju pirotehničnih izdelkov v promet (3) je bila bistveno spremenjena (4). Glede na potrebo po nadaljnjih spremembah bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno direktivo prenoviti.

(2)

Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov (5) določa pravila o akreditaciji organov za ugotavljanje skladnosti, zagotavlja okvir za nadzor trga proizvodov in proizvodov iz tretjih držav ter določa splošna načela glede oznake CE.

(3)

Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov (6) določa skupna načela in referenčne določbe za uporabo v sektorski zakonodaji z namenom zagotavljanja dosledne podlage za revizijo ali prenovitev navedene zakonodaje. Direktivo 2007/23/ES bi bilo treba prilagoditi navedenemu sklepu.

(4)	Zakoni in drugi predpisi, ki so v veljavi v državah članicah v zvezi z dajanjem na voljo pirotehničnih izdelkov na trgu, so različni, zlasti glede vidikov, kot sta varnost in učinkovitost.

(5)

Zakone in druge predpise držav članic, ki lahko povzročijo trgovinske ovire v Uniji, je treba harmonizirati, da se zagotovi prosti pretok pirotehničnih izdelkov na notranjem trgu, pri čemer se zagotavlja visoka raven zaščite zdravja in varnosti ljudi ter varstva potrošnikov in poklicnih končnih uporabnikov. Ta visoka raven zaščite bi morala vključevati, da se spoštujejo ustrezne starostne omejitve za uporabnike pirotehničnih izdelkov.

(6)	Direktiva Sveta 93/15/EGS z dne 5. aprila 1993 o usklajevanju določb v zvezi z dajanjem eksplozivov za civilno uporabo v promet in njihovim nadzorom (7) iz področja uporabe izključuje pirotehnične izdelke.

(7)	Varnost med skladiščenjem ureja Direktiva Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (8), ki določa varnostne zahteve za organizacije, v katerih so prisotni eksplozivi, vključno s pirotehničnimi snovmi.

(8)	V zvezi z varnostjo pri prevozu so pravila glede prevoza pirotehničnih izdelkov zajeta z mednarodnimi konvencijami in sporazumi, vključno s priporočili Združenih narodov o prevozu nevarnih snovi. Navedeni vidiki zato ne bi smeli spadati v področje uporabe te direktive.

(9)	To direktivo bi bilo treba uporabljati za vse vrste dobave, vključno s prodajo na daljavo.

(10)

Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za pirotehnične izdelke, za katere se uporabljajo Direktiva Sveta 96/98/ES z dne 20. decembra 1996 o pomorski opremi (9) in v njej navedene zadevne mednarodne konvencije. Prav tako se ne bi smela uporabljati za udarne kapice, namenjene za igrače, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač (10).

(11)

Izdelki za ognjemete, ki jih proizvajalec izdela za lastno uporabo in za katere zadevna država članica, kjer ima proizvajalec sedež, odobri uporabo izključno na svojem ozemlju in ki ostanejo na ozemlju te države članice, se ne bi smeli obravnavati, kot da so na voljo na trgu, zato ni potrebno, da so skladni s to direktivo.

(12)

Kadar so zahteve iz te direktive izpolnjene, države članice ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati prostega pretoka pirotehničnih izdelkov. Ta direktiva bi se morala uporabljati brez poseganja v nacionalno zakonodajo o izdajanju dovoljenj proizvajalcem, distributerjem in uvoznikom v državah članicah.

(13)	Pirotehnični izdelki bi morali vključevati izdelke za ognjemete, pirotehnične izdelke za odrska prizorišča in druge pirotehnične izdelke za tehnične namene, na primer plinske generatorje, ki se uporabljajo v zračnih blazinah ali zategovalnikih varnostnih pasov.

(14)	Da se zagotovi ustrezno visoka raven zaščite, bi bilo treba pirotehnične izdelke razvrstiti glede na raven nevarnosti ter glede na vrsto uporabe, namen ali raven hrupa.

(15)

Glede na nevarnosti, ki so sestavni del uporabe pirotehničnih izdelkov, je primerno določiti najnižje dovoljene starosti za dostop oseb do teh izdelkov in zagotoviti, da njihove oznake navajajo zadostne in ustrezne podatke o varni uporabi, da se zaščitijo zdravje in varnost ljudi ter okolje. Nekateri pirotehnični izdelki bi morali biti na voljo le osebam s potrebnim znanjem, spretnostmi in izkušnjami. V zvezi s pirotehničnimi izdelki za vozila bi morale zahteve za označevanje upoštevati trenutno prakso in dejstvo, da se ti izdelki dobavljajo izključno profesionalnim uporabnikom.

(16)

Uporaba pirotehničnih izdelkov in zlasti uporaba izdelkov za ognjemete je predmet izrazito različnih kulturnih običajev in navad v zadevnih državah članicah. Zato je treba državam članicam omogočiti, da sprejmejo nacionalne ukrepe za omejevanje uporabe ali prodaje nekaterih kategorij pirotehničnih izdelkov širši javnosti iz razlogov, med drugim, javne varnosti ali zdravstvenih in varnostnih razlogov.

(17)

Gospodarski subjekti bi morali biti odgovorni za skladnost pirotehničnih izdelkov z zahtevami te direktive, in sicer v povezavi z njihovo vlogo v dobavni verigi, da se zagotovi visoka raven zaščite javnih interesov, kot sta zdravje in varnost, in varstva uporabnikov ter poštena konkurenca na trgu Unije.

(18)

Vsi gospodarski subjekti, ki sodelujejo v dobavni in distribucijski verigi, bi morali sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da so na trgu dostopni samo tisti pirotehnični izdelki, ki so v skladu s to direktivo. Treba je določiti jasno in sorazmerno delitev obveznosti, ki ustrezajo vlogi vsakega gospodarskega subjekta v verigi dobave in distribucije.

(19)	Za lažjo komunikacijo med gospodarskimi subjekti, organi za nadzor trga in potrošniki bi morale države članice spodbuditi gospodarske subjekte, da k poštnemu naslovu dodajo tudi spletnega.

(20)	Proizvajalec, ki natančno pozna postopek zasnove in proizvodnje, je najprimernejši za izvedbo postopka ugotavljanja skladnosti. Postopek ugotavljanja skladnosti bi zato moral ostati izključno obveznost proizvajalca.

(21)

Nujno je treba zagotoviti, da pirotehnični izdelki iz tretjih držav, ki vstopajo na trg Unije, izpolnjujejo zahteve iz te direktive, zlasti pa je treba zagotoviti, da so proizvajalci izvedli ustrezno ugotavljanje skladnosti navedenih pirotehničnih izdelkov. Zato bi bilo treba določiti, da morajo uvozniki zagotoviti, da pirotehnični izdelki, ki jih dajejo v promet, izpolnjujejo zahteve iz te direktive, in da v promet ne dajejo pirotehničnih izdelkov, ki ne izpolnjujejo teh zahtev ali pomenijo tveganje. Določiti bi bilo treba tudi, da morajo uvozniki zagotoviti, da so bili opravljeni postopki ugotavljanja skladnosti ter da je označevanje pirotehničnih izdelkov in dokumentacija, ki jo pripravijo proizvajalci, na voljo pristojnim nacionalnim organom za pregled.

(22)	Distributer omogoča dostopnost pirotehničnega izdelka na trgu, potem ko ga da v promet proizvajalec ali uvoznik, ter mora delovati skrbno in zagotoviti, da njegovo ravnanje s pirotehničnim izdelkom ne vpliva negativno na skladnost pirotehničnega izdelka.

(23)	Vsak gospodarski subjekt, ki da pirotehnični izdelek na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali ga spremeni na tak način, da vpliva na izpolnjevanje zahtev iz te direktive, bi bilo treba šteti za proizvajalca in bi moral prevzeti obveznosti proizvajalca.

(24)	Distributerji in uvozniki, ki so blizu trga, bi morali biti vključeni v naloge nadzora trga, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi, in bi morali biti pripravljeni na dejavno udeležbo ter navedenim organom zagotoviti vse potrebne informacije v zvezi z zadevnim pirotehničnim izdelkom.

(25)	Od gospodarskih subjektov ne bi smeli zahtevati, da pri hranjenju informacij za identifikacijo drugih gospodarskih subjektov, ki jih zahteva ta direktiva, posodabljajo informacije o gospodarskih subjektih, ki so jim dobavili pirotehnični izdelek ali katerim so tak izdelek dobavili.

(26)	Ustrezno je določiti bistvene varnostne zahteve za pirotehnične izdelke, da se zaščiti potrošnike in preprečijo nesreče.

(27)

Nekateri pirotehnični izdelki, zlasti pirotehnični izdelki za vozila, kot so plinski generatorji zračnih blazin, vsebujejo manjše vrednosti tržnih eksplozivnih sestavin in vojaških eksplozivov. Po sprejetju Direktive 2007/23/ES je postalo jasno, da teh snovi ne bo mogoče nadomestiti kot dodatkov v popolnoma vnetljivih zmeseh, kjer se uporabljajo za izboljšanje energetskega ravnovesja. Bistveno varnostno zahtevo, ki prepoveduje uporabo tržnih eksplozivnih sestavin in vojaških eksplozivov, bi bilo treba zato spremeniti.

(28)

Da se olajša ugotavljanje skladnosti z bistvenimi varnostnimi zahtevami iz te direktive, je treba določiti domnevo skladnosti za pirotehnične izdelke, ki so v skladu s harmoniziranimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11), za namene navedbe podrobnih tehničnih specifikacij navedenih zahtev.

(29)	Uredba (EU) št. 1025/2012 določa postopek za pripombe k harmoniziranim standardom, kadar navedeni standardi ne izpolnjujejo zahtev iz te direktive v celoti.

(30)

Zato da lahko gospodarski subjekti dokažejo in pristojni organi zagotovijo, da pirotehnični izdelki, ki so dostopni na trgu, izpolnjujejo bistvene varnostne zahteve, je treba določiti postopke ugotavljanja skladnosti. Sklep št. 768/2008/ES določa module za postopke ugotavljanja skladnosti, ki vključujejo postopke od najmanj do najbolj strogega, sorazmerno s stopnjo tveganja in stopnjo zahtevane varnosti. Za zagotovitev medsektorske skladnosti in preprečitev ad hoc možnosti bi bilo treba izbrati postopke ugotavljanja skladnosti med navedenimi moduli.

(31)	Proizvajalci bi morali pripraviti izjavo EU o skladnosti, da se zagotovijo informacije, ki jih zahteva ta direktiva, o skladnosti pirotehničnega izdelka z zahtevami iz te direktive in druge zadevne harmonizirane zakonodaje Unije.

(32)

Da bi zagotovili učinkovit dostop do informacij za namen nadzora trga, bi morale biti informacije, ki so potrebne za identifikacijo vseh veljavnih aktov Unije, na voljo v enotni izjavi EU o skladnosti. Da bi zmanjšali upravno breme gospodarskih subjektov, je lahko ta enotna izjava EU o skladnosti sestavljena iz dokumentacije ustreznih posameznih izjav o skladnosti.

(33)

Oznaka CE, ki predstavlja ustreznost pirotehničnega izdelka, je vidna posledica celotnega procesa, ki obsega ugotavljanje skladnosti v širšem pomenu. Splošna načela, ki urejajo oznako CE, so določena v Uredbi (ES) št. 765/2008. Pravila, ki urejajo namestitev oznake CE, bi bilo treba določiti v tej direktivi.

(34)	V postopkih ugotavljanja skladnosti iz te direktive je potrebno posredovanje organov za ugotavljanje skladnosti, ki jih države članice priglasijo Komisiji.

(35)

Izkušnje so pokazale, da merila iz Direktive 2007/23/ES, ki jih morajo izpolnjevati organi za ugotavljanje skladnosti, da se priglasijo Komisiji, ne zadostujejo za zagotovitev enako visoke stopnje učinkovitosti priglašenih organov po vsej Uniji. Zato je bistveno, da vsi priglašeni organi opravljajo svoje funkcije enako in pod pogoji poštene konkurence. To zahteva določitev obveznih zahtev za organe za ugotavljanje skladnosti, ki želijo biti priglašeni kot ponudniki storitev ugotavljanja skladnosti.

(36)	Za zagotovitev dosledne ravni kakovosti ugotavljanja skladnosti je prav tako treba določiti zahteve za priglasitvene organe in druge organe, vključene v ugotavljanje skladnosti, priglaševanje in spremljanje priglašenih organov.

(37)	Sistem iz te direktive bi bilo treba dopolniti s sistemom akreditacije, določenim v Uredbi (ES) št. 765/2008. Ker je akreditacija pomembno sredstvo za preverjanje usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti, bi jo bilo treba uporabljati tudi za namene priglasitve.

(38)

Pregledno akreditacijo, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 765/2008 za zagotovitev potrebne stopnje zaupanja v potrdila o skladnosti, bi morali javni nacionalni organi po vsej Uniji šteti za prednostno sredstvo za dokazovanje tehnične usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti. Vendar pa lahko nacionalni organi menijo, da razpolagajo z ustreznimi sredstvi, s katerimi lahko sami opravijo to vrednotenje. Da se zagotovi primerna stopnja verodostojnosti vrednotenja, ki jo opravijo drugi nacionalni organi, bi morali v takih primerih ti organi Komisiji in drugim državam članicam zagotoviti potrebna dokumentarna dokazila, da ocenjeni organi za ugotavljanje skladnosti izpolnjujejo ustrezne zakonske zahteve.

(39)

Organi za ugotavljanje skladnosti za svoje dejavnosti, povezane z ugotavljanjem skladnosti, pogosto najemajo podizvajalce ali jih prenesejo na hčerinsko podjetje. Za ohranitev zahtevane varnostne ravni za pirotehnične izdelke, ki so dani na trg Unije, je za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti bistveno, da podizvajalci in hčerinska podjetja za ugotavljanje skladnosti izpolnjujejo iste zahteve kot priglašeni organi. Zato je pomembno, da ocenjevanje usposobljenosti in delovanja organov, ki bodo priglašeni, ter spremljanje organov, ki so že bili priglašeni, vključuje tudi dejavnosti podizvajalcev in hčerinskih podjetij.

(40)	Treba je povečati učinkovitost in preglednost priglasitvenega postopka ter ga zlasti prilagoditi novim tehnologijam, da se omogoči uradno obveščanje prek spleta.

(41)

Ker priglašeni organi svoje storitve lahko ponujajo na celotnem ozemlju Unije, je treba dati državam članicam in Komisiji priložnost, da izrazijo svoje pripombe glede priglašenega organa. Zato je treba določiti obdobje, v katerem se lahko pojasnijo vsi dvomi ali pomisleki glede usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti, preden začnejo delovati kot priglašeni organi.

(42)

Za namene konkurenčnosti je ključnega pomena, da priglašeni organi uporabljajo postopke ugotavljanja skladnosti brez nepotrebne obremenitve gospodarskih subjektov. Iz istega razloga in za zagotovitev enake obravnave gospodarskih subjektov je treba zagotoviti doslednost tehnične uporabe postopkov ugotavljanja skladnosti. To je mogoče najbolje doseči z ustreznim usklajevanjem in sodelovanjem priglašenih organov.

(43)

Države članice bi morale sprejeti vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se lahko pirotehnični izdelki dajo v promet le, če pri ustreznem skladiščenju in uporabi za predviden namen ali v pogojih uporabe, ki jih je mogoče razumno predvideti, ne ogrožajo zdravja in varnosti ljudi. Za pirotehnične izdelke bi bilo treba šteti, da ne izpolnjujejo bistvenih varnostnih zahtev iz te direktive le v pogojih uporabe, ki jih je mogoče razumno predvideti, to je ko njihova uporaba sledi iz zakonitega in lahko predvidljivega človekovega ravnanja.

(44)

Za zagotovitev pravne varnosti je treba pojasniti, da se pravila o nadzoru trga Unije in preverjanju izdelkov, danih na trg Unije, iz Uredbe (ES) št. 765/2008 uporabljajo za pirotehnične izdelke. Ta direktiva državam članicam ne bi smela onemogočiti izbire pristojnih organov za izvedbo navedenih nalog.

(45)	Skupine pirotehničnih izdelkov, ki so si podobni po zgradbi, namenu in delovanju, bi morali priglašeni organi oceniti kot družine izdelkov.

(46)	Potreben je zaščitni postopek, ki bo omogočil spodbijanje ustreznosti pirotehničnega izdelka. Da bi povečali preglednost in skrajšali čas postopka, je z namenom povečanja učinkovitosti in črpanja iz obstoječih izkušenj držav članic treba izboljšati obstoječe zaščitne postopke.

(47)

Obstoječi sistem bi bilo treba dopolniti s postopkom, ki omogoča zainteresiranim stranem, da so obveščene o ukrepih, ki se nameravajo izvajati v povezavi s pirotehničnimi izdelki, ki predstavljajo tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali druge javne interese. Organom za nadzor trga bi tudi moral omogočati, da v sodelovanju z ustreznimi gospodarskimi subjekti glede takih pirotehničnih izdelkov prej ukrepajo.

(48)	Kadar se države članice in Komisija dogovorijo glede upravičenosti ukrepa, ki ga izvaja država članica, nadaljnje posredovanje Komisije ne bi smelo biti potrebno, razen v primerih, kjer je neizpolnjevanje posledica pomanjkljivosti harmoniziranega standarda.

(49)

Dobava varnih pirotehničnih izdelkov je v interesu proizvajalcev in uvoznikov, saj se ti tako izognejo plačilu odškodnine zaradi izdelkov z napako, ki bi lahko povzročili škodo posameznikom in na zasebni lastnini. V zvezi s tem Direktiva Sveta 85/374/EGS z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (12) dopolnjuje to direktivo, saj Direktiva 85/374/EGS uvaja objektivno odgovornost proizvajalcev in uvoznikov ter zagotavlja ustrezno raven varstva potrošnikov. Direktiva 85/374/EGS prav tako predvideva, da bi morali biti priglašeni organi ustrezno zavarovani glede svojih strokovnih dejavnosti, razen če njihove odgovornosti ne prevzame država v skladu z nacionalnim pravom ali je za preskuse neposredno odgovorna sama država članica.

(50)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (13).

(51)	Svetovalni postopek bi bilo treba uporabiti za sprejetje izvedbenih aktov, ki zahtevajo od države članice priglasiteljice, da izvede potrebne korektivne ukrepe v zvezi s priglašenimi organi, ki ne izpolnjujejo zahtev za njihovo priglasitev ali teh zahtev ne izpolnjujejo več.

(52)

Postopek pregleda bi bilo treba uporabiti za sprejetje izvedbenih aktov za določitev enotnih sistemov številčenja za identifikacijo pirotehničnih izdelkov in praktične ureditve za register z registrskimi številkami pirotehničnih izdelkov ter redno zbiranje in posodabljanje podatkov o nesrečah v zvezi s pirotehničnimi izdelki.

(53)	Postopek pregleda bi bilo treba uporabiti tudi za sprejetje izvedbenih aktov v zvezi s pirotehničnimi izdelki, skladnimi z zakonodajo, ki predstavljajo tveganje za zdravje in varnost ljudi ali za druge vidike varnosti v javnem interesu.

(54)	Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov v ustrezno utemeljenih primerih v zvezi s skladnimi pirotehničnimi izdelki, ki predstavljajo tveganje za zdravje ali varnost ljudi.

(55)	Odbor, ustanovljen na podlagi te direktive, ima lahko v skladu z uveljavljeno prakso pomembno vlogo pri preučitvi vprašanj v zvezi z uporabo te direktive, ki jih postavi njegov predsednik ali predstavnik države članice v skladu z njegovim poslovnikom.

(56)	Komisija bi morala z izvedbenimi akti in glede na njihov poseben značaj brez uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011 določiti, ali so ukrepi, ki jih izvajajo države članice v zvezi z neskladnimi pirotehničnimi izdelki, upravičeni ali ne.

(57)	Države članice bi morale določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb nacionalnega prava, sprejetega v skladu s to direktivo, in zagotoviti, da se ta pravila izvajajo. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(58)

Proizvajalcem in uvoznikom je treba dati čas za uveljavljanje pravic iz nacionalnih predpisov, ki so veljali pred datumom uporabe nacionalnih ukrepov o izvajanju te direktive, da bodo na primer lahko prodali zaloge narejenih izdelkov. Zato je treba zagotoviti razumno prehodno ureditev, ki bo omogočala, da bodo pred datumom začetka uporabe nacionalnih ukrepov za prenos te direktive pirotehnični izdelki, ki so bili že dani v promet v skladu z Direktivo 2007/23/ES, dostopni na trgu brez izpolnjevanja dodatnih zahtev. Distributerji bi zato morali pred datumom uporabe nacionalnih predpisov, ki prenašajo to direktivo, imeti možnost dobavljati pirotehnične izdelke, ki so bili dani v promet, to je zalogo, ki je že v distribucijski verigi.

(59)

Pirotehnični izdelki za vozila so izdelani za življenjsko dobo vozila in zato zahtevajo posebno prehodno ureditev. Tak pirotehnični izdelek mora izpolnjevati zakonske zahteve, ki zanj veljajo v trenutku, ko je prvič omogočena njegova dostopnost na trgu, in za čas življenjske dobe vozila, v katerega je vgrajen.

(60)	Da bi zagotovili neprekinjeno uporabo nekaterih pirotehničnih izdelkov, zlasti v avtomobilski industriji, je treba uporabiti točko 4 Priloge I od 4. julija 2013.

(61)

Ker cilja te direktive, in sicer zagotovitve, da pirotehnični izdelki na trgu izpolnjujejo zahteve, s čimer se omogoča visoka raven zaščite zdravja in varnosti ter drugih javnih interesov in hkrati zagotavlja delovanje notranjega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(62)	Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki predstavljajo vsebinsko spremembo v primerjavi s predhodno direktivo. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz Direktive 2007/23/ES.

(63)	Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic v zvezi z rokom za prenos v nacionalno pravo in datumom uporabe direktive, ki je navedena v delu B Priloge IV –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1.   Ta direktiva določa pravila, da bi se dosegel prost pretok pirotehničnih izdelkov na notranjem trgu, zagotavlja visoko raven zaščite zdravja ljudi in javne varnosti ter varnost in varstvo potrošnikov, upošteva pa tudi pomembne vidike varstva okolja.

2.   Ta direktiva določa bistvene varnostne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati pirotehnični izdelki, da bi bili lahko dostopni na trgu. Te zahteve so določene v Prilogi I.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta direktiva se uporablja za pirotehnične izdelke.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za:

(a)	pirotehnične izdelke, ki so namenjeni za nekomercialno uporabo, ki jih v skladu z nacionalnim pravom uporabljajo oborožene sile, policija ali gasilske enote;

(b)	opremo, ki spada v področje uporabe Direktive 96/98/ES;

(c)	pirotehnične izdelke, ki so namenjeni za uporabo v letalsko-vesoljski industriji;

(d)	udarne kapice, ki so namenjene posebej za igrače, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2009/48/ES;

(e)	eksplozive, ki spadajo v področje uporabe Direktive 93/15/EGS;

(f)

streliva;

(g)	izdelke za ognjemete, ki jih proizvajalec izdela za lastno uporabo in za katere zadevna država članica, kjer ima proizvajalec sedež, odobri uporabo izključno na svojem ozemlju in ki ostanejo na ozemlju te države članice.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporablja naslednja opredelitev pojmov:

1.	„pirotehnični izdelek“ pomeni vsak izdelek, ki vsebuje eksplozivne snovi ali eksplozivno mešanico snovi, ki proizvajajo toploto, svetlobo, zvok, plin ali dim, ali kombinacijo teh učinkov s samostojnimi eksotermnimi kemičnimi reakcijami;

2.	„izdelek za ognjemet“ pomeni pirotehnični izdelek, namenjen za zabavo;

3.	„pirotehnični izdelki za odrska prizorišča“ pomeni pirotehnične izdelke, namenjene za uporabo na odrih v zaprtih prostorih ali na prostem, vključno s filmsko in televizijsko produkcijo ali podobno uporabo;

4.	„pirotehnični izdelek za vozila“ pomeni sestavni del varnostnih naprav v vozilih, ki vsebuje pirotehnične snovi in se uporablja za aktiviranje teh ali drugih naprav;

5.	„streliva“ pomenijo projektile, pogonske naboje in vadbeno strelivo, ki se uporabljajo v prenosnem, drugem strelnem in artilerijskem orožju;

6.	„oseba s strokovnim znanjem“ pomeni osebo, ki so jo države članice pooblastile za ravnanje z in/ali uporabo izdelkov za ognjemet kategorije F4, pirotehničnih izdelkov za odrska prizorišča kategorije T2 in/ali drugih pirotehničnih izdelkov kategorije P2 na svojem ozemlju;

7.	„omogočiti dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo pirotehničnega izdelka za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi odplačno ali neodplačno;

8.	„dajanje v promet“ pomeni prvo omogočanje dostopnosti pirotehničnega izdelka na trgu Unije.;

9.	„proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki izdela pirotehnični izdelek ali ga je načrtoval ali izdelal pod lastnim imenom ali blagovno znamko;

10.	„uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki da pirotehnični izdelek iz tretje države na trg Unije;

11.	„distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi razen proizvajalca ali uvoznika, ki omogoči dostopnost pirotehničnega izdelka na trgu;

12.	„gospodarski subjekti“ pomenijo proizvajalca, uvoznika in distributerja;

13.	„tehnična specifikacija“ pomeni dokument, s katerim so določene tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati pirotehnični izdelek;

14.	„harmonizirani standard“ pomeni harmonizirani standard, kakor je opredeljen v točki (c) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012;

15.	„akreditacija“ pomeni akreditacijo, kakor je opredeljena v točki 10 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008;

16.	„nacionalni akreditacijski organ“ pomeni nacionalni akreditacijski organ, kakor je opredeljen v točki 11 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008;

17.	„ugotavljanje skladnosti“ pomeni proces ugotavljanja, ali so izpolnjene bistvene varnostne zahteve te direktive glede pirotehničnega izdelka;

18.	„organ za ugotavljanje skladnosti“ pomeni organ, ki izvaja dejavnosti ugotavljanja skladnosti, vključno z umerjanjem opreme, preskušanjem, izdajanjem potrdil in pregledovanjem;

19.	„odpoklic“ pomeni vsak ukrep za vrnitev pirotehničnega izdelka, ki je že dostopen končnemu uporabniku;

20.	„umik“ pomeni vsak ukrep za preprečitev omogočanja dostopnosti pirotehničnega sredstva iz dobavne verige na trgu;

21.	„harmonizirana zakonodaja Unije“ pomeni vsako zakonodajo Unije, ki harmonizira pogoje za trženje proizvodov;

22.	„oznaka CE“ pomeni oznako, s katero proizvajalec izjavlja, da je pirotehnični izdelek v skladu z veljavnimi zahtevami iz harmonizirane zakonodaje Unije, ki zagotavlja njegovo namestitev.

Člen 4

Prosti pretok

1.   Države članice ne prepovedujejo, omejujejo ali ovirajo omogočanja dostopnosti na trgu za pirotehnične izdelke, ki so skladni z zahtevami te direktive.

2.   Ta direktiva ne izključuje ukrepov držav članic glede prepovedi ali omejitve posesti, uporabe in/ali prodaje izdelkov za ognjemete kategorij F2 in F3, pirotehničnih izdelkov za odrska prizorišča in drugih pirotehničnih izdelkov širši javnosti, ki so upravičeni na podlagi javnega reda in miru, javnega zdravja, javne varnosti ali varstva okolja.

3.   Na sejmih, razstavah in prikazih za trženje pirotehničnih izdelkov države članice ne preprečujejo prikazovanja in uporabe pirotehničnih izdelkov, ki niso v skladu s to direktivo, če viden znak jasno kaže ime in datum zadevnega sejma, razstave ali prikaza ter neskladnost in nerazpoložljivost pirotehničnih izdelkov za prodajo, dokler se jih ne uskladi. Med takimi dogodki je treba sprejeti ustrezne varnostne ukrepe v skladu s kakršnimi koli zahtevami, ki jih določi pristojni organ zadevne države članice.

4.   Države članice ne preprečujejo prostega pretoka in uporabe pirotehničnih izdelkov, izdelanih za raziskovalne, razvojne in testne namene, ki niso v skladu s to direktivo, če viden znak jasno kaže njihovo neskladnost in da niso razpoložljivi razen za raziskovalne, razvojne in testne namene.

Člen 5

Omogočanje dostopnosti na trgu

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se omogoči dostopnost pirotehničnih izdelkov na trgu le, če so skladni z zahtevami te direktive.

Člen 6

Kategorije pirotehničnih izdelkov

1.   Pirotehnične izdelke razvrsti proizvajalec glede na vrsto uporabe ali namen in raven nevarnosti, tudi glede na raven hrupa. Priglašeni organi iz člena 21 potrdijo razvrstitev kot del postopka ugotavljanja skladnosti iz člena 17.

Razvrstitev je naslednja:

(a)

izdelki za ognjemete: (i) kategorija F1: izdelki za ognjemete, ki predstavljajo zelo majhno nevarnost, povzročajo zanemarljivo raven hrupa in so namenjeni uporabi na omejenih območjih, vključno z izdelki za ognjemete, ki so namenjeni uporabi v stanovanjskih zgradbah; (ii) kategorija F2: izdelki za ognjemete, ki predstavljajo majhno nevarnost in povzročajo nizko raven hrupa ter so namenjeni uporabi na omejenih območjih na prostem; (iii) kategorija F3: izdelki za ognjemete, ki predstavljajo srednjo veliko nevarnost in so namenjeni uporabi na prostem, na velikih odprtih območjih in katerih raven hrupa ni škodljiva za zdravje ljudi; (iv) kategorija F4: izdelki za ognjemet, ki predstavljajo veliko nevarnost in so namenjeni za uporabo le osebam s strokovnim znanjem (splošno znani kot „izdelki za ognjemete za poklicno uporabo“) in katerih raven hrupa ni škodljiva za zdravje ljudi;

(b)	pirotehnični izdelki za odrska prizorišča: (i) kategorija T1: pirotehnični izdelki za uporabo na odru, ki predstavljajo majhno nevarnost; (ii) kategorija T2: pirotehnični izdelki za uporabo na odru, ki so namenjeni za uporabo samo osebam s strokovnim znanjem;

(c)

drugi pirotehnični izdelki: (i) kategorija P1: pirotehnični izdelki, razen izdelkov za ognjemete, in pirotehnični izdelki za odrska prizorišča, ki predstavljajo majhno nevarnost; (ii) kategorija P2: pirotehnični izdelki, razen izdelkov za ognjemete, in pirotehnični izdelki za odrska prizorišča, ki so namenjeni za ravnanje ali uporabo samo osebam s strokovnim znanjem.

2.   Države članice obvestijo Komisijo o postopkih, s katerimi določajo in pooblaščajo osebe s strokovnim znanjem.

Člen 7

Starostne in druge omejitve

1.   Dostop do pirotehničnih izdelkov na trgu se ne omogoči mlajšim od:

(a)	za izdelke za ognjemete: (i) kategorija F1: 12 let; (ii) kategorija F2: 16 let; (iii) kategorija F3: 18 let;

(b)	za pirotehnične izdelke za odrska prizorišča kategorije T1 in druge pirotehnične izdelke kategorije P1: 18 let.

2.   Države članice lahko zvišajo najnižje dovoljene starosti iz odstavka 1, kadar je to upravičeno na podlagi javnega reda in miru, javnega zdravja ali javne varnosti. Države članice lahko tudi znižajo najnižje dovoljene starosti za osebe, ki so poklicno usposobljene ali se poklicno usposabljajo.

3.   Proizvajalci, uvozniki in distributerji ne omogočajo dostopnosti naslednjih pirotehničnih izdelkov na trgu, razen osebam s strokovnim znanjem:

(a)	izdelkov za ognjemete kategorije F4;

(b)	pirotehničnih izdelkov za odrska prizorišča kategorije T2 in drugih pirotehničnih izdelkov kategorije P2.

4.   Drugi pirotehnični izdelki kategorije P1 za vozila, vključno z zračnimi blazinami in zategovalniki varnostnih pasov, niso na voljo splošni javnosti, razen če so vgrajeni v vozilo ali v snemljiv del vozila.

POGLAVJE 2

OBVEZNOSTI GOSPODARSKIH SUBJEKTOV

Člen 8

Obveznosti proizvajalcev

1.   Pri dajanju pirotehničnih izdelkov na trg proizvajalci zagotovijo, da so načrtovani in proizvedeni v skladu z bistvenimi varnostnimi zahtevami iz Priloge I.

2.   Proizvajalci pripravijo tehnično dokumentacijo iz Priloge II ter zagotovijo, da se izvede ustrezni postopek ugotavljanja skladnosti iz člena 17.

Kadar je bilo s tem postopkom že dokazano, da pirotehnični izdelek izpolnjuje veljavne zahteve, proizvajalci pripravijo izjavo EU o skladnosti in namestijo oznako CE.

3.   Proizvajalci hranijo tehnično dokumentacijo in izjavo EU o skladnosti 10 let po tem, ko je bil pirotehnični izdelek dan v promet.

4.   Proizvajalci zagotovijo, da se izvajajo postopki za ohranjanje skladnosti proizvodne serije s to direktivo. Ustrezno je treba upoštevati spremembe pri načrtovanju pirotehničnega izdelka ali njegovih lastnosti ter spremembe harmoniziranih standardov ali drugih tehničnih specifikacij glede skladnosti pirotehničnega izdelka.

Proizvajalci, ko je to potrebno zaradi tveganj, ki jih predstavlja pirotehnični izdelek, ter zaradi zaščite zdravja in varnosti potrošnikov, na utemeljeno zahtevo pristojnih organov pregledujejo vzorce na trgu dostopnih pirotehničnih izdelkov, preiskujejo pritožbe in po potrebi vodijo knjigo pritožb in register neustreznih pirotehničnih izdelkov in njihovega odpoklica ter o vsem tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.

5.   Proizvajalci zagotovijo, da so pirotehnični izdelki, ki jih dajo v promet, označeni v skladu s členom 10 ali členom 11.

6.   Proizvajalci na pirotehničnem izdelku navedejo svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in poštni naslov, na katerem so dosegljivi, kadar pa to ni mogoče, podatke navedejo na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen pirotehničnemu izdelku. V naslovu se navede center za stike, kjer je proizvajalec dosegljiv. Kontaktni podatki so v jeziku, ki je končnim uporabnikom in organom za tržni nadzor zlahka razumljiv.

7.   Proizvajalci zagotovijo, da so pirotehničnemu izdelku priložena navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki zlahka razumejo, kakor ga določi zadevna država članica. Taka navodila in varnostne informacije ter vse označevanje je jasno, razumljivo in čitljivo.

8.   Proizvajalci, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da pirotehnični izdelek, ki so ga dali v promet, ni v skladu s to direktivo, nemudoma izvedejo potrebne korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost pirotehničnega izdelka, ali pa ga po potrebi umaknejo ali odpokličejo. Kadar pirotehnični izdelek predstavlja tveganje, proizvajalci o tem takoj obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v kateri je ta pirotehnični izdelek dostopen na trgu, in jim predložijo informacije, zlasti o neskladnosti in kakršnih koli sprejetih korektivnih ukrepih.

9.   Proizvajalci na podlagi utemeljene zahteve pristojnih nacionalnih organov predložijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti pirotehničnega izdelka s to direktivo, in sicer v papirni ali elektronski obliki in v jeziku, ki ga navedeni organ brez težav razume. S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri vseh dejavnostih, katerih cilj je preprečiti tveganje, ki ga povzroča pirotehnični izdelek, ki so ga dali v promet.

Člen 9

Sledljivost

1.   Da se olajša sledljivost pirotehničnih izdelkov, jih proizvajalci označijo z registrsko številko, ki jim jo je dodelil priglašeni organ, ki izvaja postopke ugotavljanja skladnosti v skladu s členom 17. Številčenje se izvaja po enotnem sistemu, ki ga določi Komisija.

2.   Proizvajalci in uvozniki vodijo evidence registrskih številk pirotehničnih izdelkov, katerih dostopnost na trgu zagotavljajo, te informacije pa na zahtevo posredujejo zadevnim organom.

Člen 10

Označevanje pirotehničnih izdelkov, ki niso pirotehnični izdelki za vozila

1.   Proizvajalci zagotovijo, da so pirotehnični izdelki, ki niso pirotehnični izdelki za vozila, vidno, čitljivo in neizbrisljivo označeni v uradnih jezikih države članice, v kateri je pirotehnični izdelek dostopen potrošnikom. Tako označevanje je jasno, razumljivo in čitljivo.

2.   Pri označevanju pirotehničnih izdelkov se navedejo vsaj informacije o proizvajalca iz člena 8(6) in, kadar proizvajalec nima sedeža v Uniji, informacije o proizvajalcu ter uvozniku iz člena 8(6) oziroma člena 12(3), ime in vrsta pirotehničnega izdelka, njegova registrska številka ter njegova proizvodna, serijska ali zaporedna številka, najnižje dovoljene starosti iz člena 7(1) in (2), zadevne kategorije in navodila za uporabo, leto proizvodnje izdelkov za ognjemete kategorij F3 in F4 in, kadar je primerno, minimalna varnostna razdalja. Označevanje vključuje neto vsebnost eksploziva (NEC).

3.   Izdelki za ognjemete vsebujejo tudi vsaj naslednje informacije:

(a)	kategorija F1: kadar je primerno: „le za uporabo na prostem“ in najmanjšo varnostno razdaljo;

(b)	kategorija F2: „le za uporabo na prostem“ in, kadar je primerno, najmanjšo varnostno razdaljo/najmanjše varnostne razdalje;

(c)	kategorija F3: „le za uporabo na prostem“ in najmanjšo varnostno razdaljo/najmanjše varnostne razdalje;

(d)	kategorija F4: „le za osebe s strokovnim znanjem“ in najmanjšo varnostno razdaljo/najmanjše varnostne razdalje.

4.   Pirotehnični izdelki za odrska prizorišča vsebujejo tudi vsaj naslednje informacije:

(a)	kategorija T1: kadar je primerno: „le za uporabo na prostem“ in najmanjšo varnostno razdaljo/najmanjše varnostne razdalje;

(b)	kategorija T2: „le za osebe s strokovnim znanjem“ in najmanjšo varnostno razdaljo/najmanjše varnostne razdalje.

5.   Če na pirotehničnem izdelku ni dovolj prostora za zahteve označevanja iz odstavkov 2, 3 in 4, se informacija navede na najmanjšem kosu embalaže.

Člen 11

Označevanje pirotehničnih izdelkov za vozila

1.   Pri označevanju pirotehničnih izdelkov za vozila se navedejo informacije o proizvajalcu iz člena 8(6), ime in vrsto pirotehničnega izdelka, njegovo registrsko številko ter njegovo proizvodno, serijsko ali zaporedno številko in, kadar je primerno, varnostna navodila.

2.   Če na pirotehničnem izdelku za vozila ni dovolj prostora za izpolnitev zahteve glede označevanja iz odstavka 1, se podatki navedejo na embalaži.

3.   V skladu s Prilogo II k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije (14) se profesionalnim uporabnikom dostavi izpolnjen varnostni list za pirotehnični izdelek za vozila v jeziku, ki so ga ti profesionalni uporabniki zahtevali, pri tem pa so upoštevane posebne potrebe teh uporabnikov.

Varnostni list se lahko dostavi v papirni ali elektronski obliki, če ima profesionalni uporabnik ustrezna sredstva, ki mu omogočajo dostop do varnostnega lista v taki obliki.

Člen 12

Obveznosti uvoznikov

1.   Uvozniki dajejo na trg le skladne pirotehnične izdelke.

2.   Preden dajo pirotehnični izdelek na trg, uvozniki zagotovijo, da je proizvajalec izvedel ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti iz člena 17. Zagotovijo, da je proizvajalec pripravil tehnično dokumentacijo, da ima pirotehnični izdelek oznako CE in da je opremljen z zahtevanimi dokumenti ter da je proizvajalec izpolnil zahteve iz člena 8(5) in (6).

Kadar uvoznik meni ali upravičeno domneva, da pirotehnični izdelek ni skladen z bistvenimi varnostnimi zahtevami iz Priloge I, da pirotehnični izdelek na trg šele po tem, ko je usklajen. Poleg tega uvoznik ustrezno obvesti proizvajalca in organe za nadzor trga, kadar pirotehnični izdelek predstavlja tveganje.

3.   Uvozniki na pirotehničnem izdelku navedejo svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in poštni naslov, na katerem so dosegljivi, ali kadar to ni mogoče, podatke navedejo na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen pirotehničnem izdelku. Kontaktni podatki so v jeziku, ki je končnim uporabnikom in organom za tržni nadzor zlahka razumljiv.

4.   Uvozniki zagotovijo, da so pirotehničnemu izdelku priložena navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki brez težav razumejo, kakor ga določi zadevna država članica.

5.   Uvozniki zagotovijo, da v času, ko je pirotehnični izdelek v okviru njihove odgovornosti, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njegovega izpolnjevanja bistvenih varnostnih zahtev iz Priloge I.

6.   Proizvajalci, kadar je to potrebno zaradi tveganj, ki jih predstavlja pirotehnični izdelek, ter zaradi zaščite zdravja in varnosti potrošnikov, na utemeljeno zahtevo pristojnih organov pregledujejo vzorce na trgu dostopnih pirotehničnih izdelkov, preiskujejo pritožbe in po potrebi vodijo knjigo pritožb in register neustreznih pirotehničnih izdelkov in njihovega odpoklica ter o vsem tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.

7.   Uvozniki, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da pirotehnični izdelek, ki so ga dali v promet, ni v skladu s to direktivo, nemudoma izvedejo korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost pirotehničnega izdelka ali pa ga po potrebi umaknejo ali odpokličejo. Kadar pirotehnični izdelek predstavlja tveganje, uvozniki takoj obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih je ta pirotehnični izdelek dostopen na trgu, in jim predložijo informacije, zlasti o neskladnosti in kakršnih koli sprejetih korektivnih ukrepih.

8.   Uvozniki 10 let po tem, ko je bil pirotehnični izdelek dan v promet, omogočajo organom za nadzor trga dostop do izvoda izjave EU o skladnosti in zagotovijo, da jim je tehnična dokumentacija na zahtevo na voljo.

9.   Uvozniki na podlagi utemeljene zahteve pristojnih nacionalnih organov posredujejo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti pirotehničnega izdelka v papirni in elektronski obliki in v jeziku, ki ga pristojni nacionalni organ brez težav razume. S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri vseh dejavnostih, katerih cilj je preprečiti tveganje, ki ga povzročajo pirotehnični izdelki, ki so jih dali v promet.

Člen 13

Obveznosti distributerjev

1.   Ko distributerji omogočajo dostopnost pirotehničnih izdelkov na trgu, delujejo s potrebno skrbnostjo, da zagotovijo skladnost teh izdelkov z zahtevami iz te direktive.

2.   Preden distributerji omogočijo dostopnost pirotehničnega izdelka na trgu, preverijo, ali ima pirotehnični izdelek oznako CE, ali mu je priložena zahtevana dokumentacija in ali je opremljen z navodili in varnostnimi informacijami v jeziku, ki ga brez težav razumejo potrošniki in drugi končni uporabniki v državi članici, kjer bo omogočena dostopnost pirotehničnega izdelka na trgu, in ali sta proizvajalec in uvoznik izpolnila zahteve iz člena 8(5) in (6) oziroma člena 12(3).

Kadar distributer meni ali utemeljeno domneva, da pirotehnični izdelek ni skladen z bistvenimi varnostnimi zahtevami iz Priloge I, omogoči dostopnost pirotehničnega izdelka na trgu šele po tem, ko je usklajen. Kadar pirotehnični izdelek predstavlja tveganje, distributer o tem obvesti tudi proizvajalca ali uvoznika in organe za nadzor trga.

3.   Distributerji zagotovijo, da v času, ko je pirotehnični izdelek v okviru njihove odgovornosti, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njegovega izpolnjevanja bistvenih varnostnih zahtev iz Priloge I.

4.   Distributerji, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da pirotehnični izdelek, katerega dostopnost na trgu so omogočili, ni v skladu s to direktivo, zagotovijo sprejetje ustreznih korektivnih ukrepov, s katerimi se doseže skladnost navedenega pirotehničnega izdelka, ali pa ga po potrebi umaknejo ali odpokličejo. Kadar pirotehnični izdelek predstavlja tveganje, distributerji takoj obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v kateri je ta pirotehnični izdelek dostopen na trgu, in jim predložijo informacije, zlasti o neskladnosti in kakršnih koli sprejetih korektivnih ukrepih.

5.   Distributerji na podlagi utemeljene zahteve pristojnega nacionalnega organa posredujejo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti pirotehničnega izdelka v papirni ali elektronski obliki. S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri vseh dejavnostih, katerih cilj je preprečiti tveganje, ki ga povzročajo pirotehnični izdelki, katerih dostopnost na trgu so omogočili.

Člen 14

Primeri, ko se obveznosti proizvajalcev uporabljajo za uvoznike in distributerje

Uvoznik ali distributer se za namene te direktive obravnava kot proizvajalec in zanj veljajo obveznosti proizvajalca iz člena 8, kadar da pirotehnični izdelek na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali spremeni pirotehnični izdelek, ki je že bil dan v promet, tako, da to lahko vpliva na izpolnjevanje zahtev iz te direktive.

Člen 15

Identifikacija gospodarskih subjektov

Gospodarski subjekti organom za nadzor trga na zahtevo sporočijo:

(a)	vsak gospodarski subjekt, ki jim je dobavil pirotehnični izdelek;

(b)	vsak gospodarski subjekt, ki so mu dobavili pirotehnični izdelek.

Gospodarski subjekti lahko predložijo informacije iz prvega odstavka za obdobje 10 let po tem, ko jim je bil pirotehnični izdelek dobavljen, in za obdobje 10 let po tem, ko so pirotehnični izdelek dobavili.

POGLAVJE 3

SKLADNOST PIROTEHNIČNEGA IZDELKA

Člen 16

Domneva o skladnosti pirotehničnih izdelkov

Za pirotehnične izdelke, ki so v skladu s harmoniziranimi standardi ali delom harmoniziranih standardov, katerih sklicevanja so bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da so v skladu z bistvenimi varnostnimi zahtevami iz Priloge I, zajetimi v navedenih standardih ali delih standardov.

Člen 17

Postopki ugotavljanja skladnosti

Za ugotavljanje skladnosti pirotehničnih izdelkov proizvajalec uporabi enega od naslednjih postopkov iz Priloge II:

(a)

EU-pregled tipa (modul B) in, po izbiri proizvajalca, enega od naslednjih postopkov: (i) skladnost s tipom na podlagi notranjega nadzora proizvodnje in nadzorovani preskusi proizvodov v naključno izbranih časovnih presledkih (modul C2); (ii) skladnost na podlagi zagotavljanja kakovosti proizvodnega procesa (modul D); (iii) skladnost na podlagi zagotavljanja kakovosti proizvoda (modul E);

(b)	skladnost na podlagi preverjanja enote (modul G);

(c)	skladnost na podlagi popolnega zagotavljanja kakovosti izdelkov (modul H), če zadeva izdelke za ognjemet kategorije F4.

Člen 18

Izjava EU o skladnosti

1.   V izjavi EU o skladnosti je navedeno, da je bilo dokazano izpolnjevanje bistvenih varnostnih zahtev iz Priloge I.

2.   Izjava EU o skladnosti ima vzorčno strukturo, določeno v Prilogi III, vsebuje elemente, opredeljene v ustreznih modulih iz Priloge II, in se stalno posodablja. Prevede se v jezik ali jezike, ki ga/jih zahteva država članica, kjer se pirotehnični izdelek da v promet ali je dostopen na trgu.

3.   Kadar se za pirotehnični izdelek uporablja več kot en akt Unije, ki zahteva izjavo EU o skladnosti, se pripravi enotna izjava EU o skladnosti v zvezi z vsemi temi akti Unije. Navedena izjava vsebuje opredelitev zadevnih aktov Unije, vključno z njihovim sklicevanjem na objave.

4.   Proizvajalec s pripravo izjave EU o skladnosti prevzame odgovornost za to, da pirotehnični izdelek izpolnjuje zahteve iz te direktive.

Člen 19

Splošna načela za oznako CE

Za oznako CE veljajo splošna načela iz člena 30 Uredbe (ES) št. 765/2008.

Člen 20

Pravila in pogoji za namestitev oznake CE in drugih oznak

1.   Oznaka CE se namesti na vidno, čitljivo in neizbrisno mesto na pirotehničnih izdelkih. Kadar to zaradi narave pirotehničnega izdelka ni mogoče ali upravičeno, se namesti na embalažo in v spremne dokumente.

2.   Oznako CE se namesti, preden je pirotehnični izdelek dan v promet.

3.   Oznaki CE sledi identifikacijska številka priglašenega organa, kadar ta sodeluje v fazi nadzora proizvodnje.

Identifikacijsko številko priglašenega organa namesti organ sam ali pa jo v skladu z njegovimi navodili namesti proizvajalec.

4.   Oznaki CE in po potrebi identifikacijski številki priglašenega organa lahko sledi oznaka, ki označuje posebno tveganje ali uporabo.

5.   Države članice nadalje razvijajo obstoječe mehanizme, da zagotovijo pravilno izvajanje ureditve, ki ureja oznako CE, in v primeru nepravilne rabe te oznake ustrezno ukrepajo.

POGLAVJE 4

PRIGLASITEV ORGANOV ZA UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI

Člen 21

Priglasitev

Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o organih, ki so v skladu s to direktivo pristojni za opravljanje nalog ugotavljanja skladnosti tretjih strani.

Člen 22

Priglasitveni organi

1.   Države članice določijo priglasitveni organ, ki je pristojen za uvedbo in izvajanje potrebnih postopkov za ocenjevanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti ter spremljanje priglašenih organov, vključno s skladnostjo s členom 27.

2.   Države članice lahko določijo, da ocenjevanje in spremljanje iz odstavka 1 izvaja nacionalni akreditacijski organ v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008 in v skladu z njo.

Člen 23

Zahteve v zvezi s priglasitvenimi organi

1.   Priglasitveni organ se ustanovi tako, da ne pride do navzkrižja interesov z organi za ugotavljanje skladnosti.

2.   Priglasitveni organ je organiziran in deluje tako, da zaščiti objektivnost in nepristranskost svojih dejavnosti.

3.   Priglasitveni organ je organiziran tako, da vsako odločitev o priglasitvi organa za ugotavljanje skladnosti sprejmejo pristojne osebe, ki niso tiste, ki so izvedle ugotavljanje skladnosti.

4.   Priglasitveni organ ne sme ponujati ali izvajati dejavnosti, ki jih izvajajo organi za ugotavljanje skladnosti, ali svetovanja na komercialni ali konkurenčni osnovi.

5.   Priglasitveni organ zagotovi zaupnost pridobljenih podatkov.

6.   Priglasitveni organ ima na voljo zadostno število strokovnega osebja za pravilno izvajanje svojih nalog.

Člen 24

Obveznosti obveščanja za priglasitvene organe

Države članice Komisijo obvestijo o svojih postopkih za ocenjevanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti ter spremljanje priglašenih organov ter o vseh spremembah v zvezi s tem.

Komisija zagotovi, da so navedene informacije javno dostopne.

Člen 25

Zahteve v zvezi s priglašenimi organi

1.   Za namene priglasitve organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve iz odstavkov 2 do 11.

2.   Organ za ugotavljanje skladnosti se ustanovi v skladu z nacionalnim pravom države članice in ima pravno osebnost.

3.   Organ za ugotavljanje skladnosti je organ tretje stranke, neodvisen od organizacije ali pirotehničnega izdelka, ki ga ocenjuje.

4.   Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, niso niti načrtovalci, proizvajalci, dobavitelji monterji, kupci, lastniki, uporabniki ali vzdrževalci pirotehničnih izdelkov in/ali eksplozivov niti zastopniki katere od teh strani. To ne izključuje uporabe pirotehničnih izdelkov in/ali eksplozivnih snovi, nujnih za delovanje organa za ugotavljanje skladnosti, ali uporabe takšnih pirotehničnih izdelkov v zasebne namene.

Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, ne sodelujejo neposredno pri načrtovanju, proizvodnji ali konstrukciji, trženju, namestitvi, uporabi ali vzdrževanju pirotehničnih izdelkov in/ali eksplozivnih snovi niti ne zastopajo strani, ki sodelujejo pri teh dejavnostih. Ne sodelujejo pri nobenih dejavnostih, ki bi lahko nasprotovale njihovi neodvisni presoji in integriteti v zvezi z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, za katere so priglašeni. To zlasti velja za svetovalne storitve.

Organi za ugotavljanje skladnosti zagotovijo, da dejavnosti njihovih hčerinskih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost ali nepristranskost njihovih dejavnosti ugotavljanja skladnosti.

5.   Organi za ugotavljanje skladnosti in njihovo osebje izvajajo dejavnosti ugotavljanja skladnosti z največjo strokovno neoporečnostjo in potrebno tehnično usposobljenostjo na določenem področju, brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njihovo presojo ali rezultate njihovih dejavnosti ugotavljanja skladnosti, zlasti kar zadeva osebe ali skupine oseb, za katere so rezultati navedenih dejavnosti pomembni.

6.   Organ za ugotavljanje skladnosti je zmožen izvajati vse naloge ugotavljanja skladnosti, ki so takšnemu organu dodeljene v Prilogi II in za katere je bil priglašen, bodisi da navedene naloge izvede sam bodisi da so izvedene v njegovem imenu in v okviru njegove odgovornosti.

Organ za ugotavljanje skladnosti ima vedno in za vsak postopek ugotavljanja skladnosti ter za vsako vrsto ali kategorijo pirotehničnih izdelkov, za katere je priglašen, na razpolago potrebno:

(a)	osebje s tehničnim znanjem ter zadostnimi in ustreznimi izkušnjami za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti;

(b)	opise postopkov, glede na katere se izvaja ugotavljanje skladnosti, ki zagotavljajo preglednost in zmožnost reprodukcije teh postopkov. Imeti mora ustrezno politiko in postopke za razlikovanje med nalogami, ki jih izvaja kot priglašeni organ, in drugimi dejavnostmi;

(c)	postopke za izvajanje dejavnosti, pri katerih je ustrezno upoštevana velikost podjetja, sektor, v katerem deluje, in njegovo strukturo, stopnjo zahtevnosti tehnologije zadevnega proizvoda ter masovno ali serijsko naravo proizvodnega postopka.

Organ za ugotavljanje skladnosti ima potrebna sredstva za ustrezno izvajanje tehničnih in upravnih nalog, povezanih z dejavnostmi za ugotavljanje skladnosti, ter dostop do vse potrebne opreme ali prostorov.

7.   Osebje, pristojno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti:

(a)	je dobro tehnično in poklicno usposobljeno, kar zajema vse dejavnosti ugotavljanja skladnosti, za katere je bil organ za ugotavljanje skladnosti priglašen;

(b)	ima zadovoljivo znanje o zahtevah glede ocenjevanj, ki jih izvaja, in ustrezna pooblastila za izvedbo teh ocenjevanj;

(c)	primerno znanje in razumevanje bistvenih varnostnih zahtev iz Priloge I, veljavnih harmoniziranih standardov ter ustreznih določb harmonizirane zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje;

(d)	je usposobljeno za pripravo potrdil, zapisov in poročil, ki dokazujejo, da so bila ocenjevanja izvedena.

8.   Zagotovljena je nepristranskost organa za ugotavljanje skladnosti, njegovega najvišjega vodstva in osebja, odgovornega za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti.

Plačilo najvišjega vodstva in osebja, odgovornega za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti organa za ugotavljanje skladnosti, ni odvisno od števila izvedenih ugotavljanj ali rezultatov navedenih ugotavljanj.

9.   Organ za ugotavljanje skladnosti sklene zavarovanje odgovornosti, razen če odgovornost prevzame država v skladu z nacionalnim pravom ali če je država članica sama neposredno odgovorna za ugotavljanje skladnosti.

10.   Osebje organa za ugotavljanje skladnosti je zavezano k poklicni molčečnosti v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog v skladu s Prilogo II ali katero koli izvedbeno določbo nacionalnega prava, razen pred pristojnimi organi države članice, v kateri izvaja svoje dejavnosti. Lastninske pravice so zaščitene.

11.   Organi za ugotavljanje skladnosti sodelujejo pri ustreznih dejavnostih standardizacije in dejavnostih skupine za usklajevanje priglašenega organa, ustanovljene v skladu z ustrezno harmonizirano zakonodajo Unije, ali zagotovijo, da je njihovo osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, obveščeno o teh dejavnostih, upravne odločbe in dokumente, ki izhajajo iz rezultatov dela navedene skupine, pa uporabljajo kot splošne smernice.

Člen 26

Domneva o skladnosti priglašenih organov

Kadar organ za ugotavljanje skladnosti dokaže skladnost z merili, določenimi v zadevnih harmoniziranih standardih ali njihovih delih, na katere so bila objavljena sklicevanja v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da izpolnjuje zahteve iz člena 25, če veljavni harmonizirani standardi zajemajo navedene zahteve.

Člen 27

Hčerinske družbe in podizvajalci priglašenih organov

1.   Kadar priglašen organ za določene naloge, povezane z ugotavljanjem skladnosti, sklene pogodbo s podizvajalci ali jih prenese na hčerinsko podjetje, zagotovi, da podizvajalec ali hčerinsko podjetje izpolnjuje zahteve iz člena 25 ter o tem ustrezno obvesti priglasitveni organ.

2.   Priglašeni organi v celoti prevzamejo odgovornost za naloge, ki jih izvajajo podizvajalci ali hčerinska podjetja, ne glede na njihov sedež.

3.   Dejavnosti se lahko prenesejo na podizvajalca ali hčerinsko podjetje samo, če stranka s tem soglaša.

4.   Priglašeni organi za priglasitvene organe hranijo zadevne dokumente v zvezi z ocenjevanjem kvalifikacij podizvajalca ali hčerinskega podjetja ter nalogami, ki jih izvaja v skladu s Prilogo II.

Člen 28

Vloga za priglasitev

1.   Organ za ugotavljanje skladnosti predloži vlogo za priglasitev priglasitvenemu organu države članice, v kateri ima sedež.

2.   Vlogi za priglasitev je priložen opis dejavnosti ugotavljanja skladnosti, modul ali moduli za ugotavljanje skladnosti in pirotehnični izdelek ali izdelki, za katere navedeni organ trdi, da je pristojen, ter potrdilo o akreditaciji, če obstaja, ki ga izda nacionalni akreditacijski organ, ki potrjuje, da organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve iz člena 25.

3.   Kadar zadevni organ za ugotavljanje skladnosti ne more predložiti potrdila o akreditaciji, priglasitvenemu organu predloži vsa dokazila, potrebna za preverjanje, priznavanje in redno spremljanje njegovega izpolnjevanja zahtev iz člena 25.

Člen 29

Priglasitveni postopek

1.   Priglasitveni organi lahko priglasijo samo tiste organe za ugotavljanje skladnosti, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 25.

2.   Komisijo in druge države članice obvestijo z uporabo elektronskega orodja za priglasitev, ki ga je razvila in ga upravlja Komisija.

3.   Priglasitev vključuje vse podrobnosti o dejavnostih ugotavljanja skladnosti, modul ali module za ugotavljanje skladnosti in zadevni pirotehnični izdelek ali izdelke ter ustrezno potrdilo o usposobljenosti.

4.   Kadar priglasitev ne temelji na potrdilu o akreditaciji iz člena 28(2), priglasitveni organ Komisiji in drugim državam članicam predloži dokumentarna dokazila, ki potrjujejo pristojnost organa za ugotavljanje skladnosti in uvedene ukrepe, s čimer se zagotovi, da bo organ pod rednim nadzorom in da bo še naprej izpolnjeval zahteve iz člena 25.

5.   Zadevni organ lahko izvaja dejavnosti priglašenega organa le, kadar Komisija ali druge države članice ne predložijo ugovora v dveh tednih od priglasitve v primeru uporabe potrdila o akreditaciji oziroma v dveh mesecih od priglasitve v primeru, da akreditacija ni uporabljena.

Za namene te direktive za priglašeni organ šteje samo tak organ.

6.   Priglasitveni organ obvesti Komisijo in druge države članice o vseh naknadnih spremembah priglasitve.

Člen 30

Identifikacijske številke in seznami priglašenih organov

1.   Komisija priglašenemu organu dodeli identifikacijsko številko.

Dodeli mu samo eno številko, tudi kadar je organ priglašen v skladu z različnimi akti Unije.

2.   Komisija javno objavi seznam organov, priglašenih v skladu s to direktivo, vključno z identifikacijskimi številkami, ki so jim bile dodeljene, in dejavnostmi, za katere so bili priglašeni.

Komisija zagotovi, da se seznam posodablja.

Člen 31

Spremembe priglasitev

1.   Kadar priglasitveni organ ugotovi ali je obveščen, da priglašeni organ ne izpolnjuje več zahtev iz člena 25 ali da ne more izpolniti svojih obveznosti, priglasitveni organ omeji, začasno prekliče ali umakne priglasitev, kot je primerno, glede na resnost neizpolnjevanja navedenih zahtev ali nespoštovanja navedenih obveznosti. O tem takoj obvesti Komisijo in druge države članice.

2.   V primeru omejitve, začasnega preklica ali umika priglasitve ali če je priglašeni organ prenehal z dejavnostjo, država članica priglasiteljica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da dokumente navedenega organa obravnava drug priglašeni organ ali da so na zahtevo na voljo pristojnim priglasitvenim organom in organom za nadzor trga.

Člen 32

Izpodbijanje pristojnosti priglašenih organov

1.   Komisija razišče vse primere, pri katerih dvomi oziroma je bila seznanjena z dvomom v pristojnost priglašenega organa ali njegovo stalno izpolnjevanje zahtev in obveznosti, ki veljajo zanj.

2.   Država članica priglasiteljica Komisiji na zahtevo predloži vse informacije z zvezi s podlago za priglasitev ali ohranjanjem pristojnosti zadevnega priglašenega organa.

3.   Komisija zagotovi, da se vse informacije občutljive narave, pridobljene v okviru njenih preiskav, obravnavajo zaupno.

4.   Kadar Komisija ugotovi, da priglašeni organ ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več zahtev za priglasitev, sprejme izvedbeni akt, s katerim zahteva od države članice priglasiteljice, da sprejme potrebne korektivne ukrepe, po potrebi vključno s preklicem priglasitve.

Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 44(2).

Člen 33

Operativne obveznosti priglašenih organov

1.   Priglašeni organi izvajajo ugotavljanje skladnosti v skladu s postopki ugotavljanja skladnosti iz Priloge II.

2.   Ugotavljanje skladnosti se izvaja sorazmerno, tako da se prepreči nepotrebna obremenitev gospodarskih subjektov. Organi za ugotavljanje skladnosti pri izvajanju svojih postopkov upoštevajo velikost podjetja, sektor, v katerem deluje, in njegovo strukturo, stopnjo zahtevnosti zadevne tehnologije ter masovno ali serijsko naravo proizvodnega postopka.

Pri tem spoštujejo stopnjo strogosti in zaščite, potrebno za to, da pirotehnični izdelek izpolnjuje zahteve iz te direktive.

3.   Priglašeni organi, ki izvajajo ugotavljanje skladnosti, dodeljujejo registrske številke, opredelijo pirotehnične izdelke, za katere se je ugotavljala skladnost, in njihove proizvajalce ter vodijo register z registrskimi številkami pirotehničnih izdelkov, za katere so izdali potrdila.

4.   Kadar priglašeni organ ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje bistvenih varnostnih zahtev iz Priloge I ali ustreznih harmoniziranih standardov ali drugih tehničnih specifikacij, od proizvajalca zahteva, da sprejme ustrezne korektivne ukrepe, in ne izda potrdila o skladnosti.

5.   Kadar med spremljanjem skladnosti po izdaji potrdila priglašeni organ ugotovi, da pirotehnični izdelek ni več skladen, od proizvajalca zahteva, da izvede ustrezne korektivne ukrepe, in po potrebi začasno prekliče ali prekliče potrdilo.

6.   Kadar popravni ukrepi niso sprejeti ali nimajo zahtevanega učinka, priglašeni organ po potrebi omeji, začasno prekliče ali prekliče vsa potrdila.

Člen 34

Pritožba zoper odločitve priglašenih organov

Države članice zagotovijo, da je na voljo pritožbeni postopek zoper odločitve priglašenih organov.

Člen 35

Obveznosti obveščanja za priglašene organe

1.   Priglašeni organi obveščajo priglasitveni organ o:

(a)	vseh zavrnitvah, omejitvah, začasnih preklicih ali preklicih potrdila;

(b)	vseh okoliščinah, ki vplivajo na področje uporabe priglasitve in pogoje zanjo;

(c)	vseh zahtevah po informacijah, ki so jih prejeli od organov za nadzor trga v zvezi z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti;

(d)	na zahtevo o vseh dejavnostih ugotavljanja skladnosti, izvedenih v okviru njihove priglasitve, in o vseh drugih izvedenih dejavnostih, vključno s čezmejnimi dejavnostmi in sklepanjem pogodb s podizvajalci.

2.   Priglašeni organi drugim organom, ki so priglašeni v okviru te direktive ter izvajajo podobne dejavnosti ugotavljanja skladnosti in zajemajo enake pirotehnične izdelke, zagotavljajo zadevne informacije o vprašanjih v zvezi z negativnimi in na zahtevo pozitivnimi rezultati ugotavljanja skladnosti.

Člen 36

Izmenjava izkušenj

Komisija omogoči izmenjavo izkušenj med nacionalnimi organi držav članic, ki so pristojni za politiko glede priglasitev.

Člen 37

Usklajevanje priglašenih organov

Komisija zagotovi vzpostavitev in pravilno delovanje ustreznega usklajevanja in sodelovanja med organi, ki so bili priglašeni v okviru te direktive, in sicer v obliki foruma priglašenih organov.

Države članice zagotovijo, da organi, ki jih priglasijo, sodelujejo pri delu tega foruma, neposredno ali s pooblaščenimi zastopniki.

POGLAVJE 5

NADZOR TRGA UNIJE, NADZOR PIROTEHNIČNIH IZDELKOV, KI VSTOPAJO NA TRG UNIJE, IN ZAŠČITNI POSTOPKI UNIJE

Člen 38

Nadzor trga Unije in nadzor pirotehničnih izdelkov, ki vstopajo na trg Unije

1.   Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da se lahko pirotehnični izdelki dajo v promet le, ko ustrezno skladiščeni in uporabljeni za predvideni namen ne ogrožajo zdravja in varnosti ljudi.

2.   Za pirotehnične izdelke se uporabljajo člen 15(3) in členi 16 do 29 Uredbe (ES) št. 765/2008.

3.   Države članice vsako leto obvestijo Komisijo o svojih dejavnostih tržnega nadzora.

Člen 39

Postopek za obravnavo pirotehničnih izdelkov, ki predstavljajo tveganje na nacionalni ravni

1.   Kadar imajo organi za nadzor trga ene države članice zadostne razloge za domnevo, da pirotehnični izdelek predstavlja tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali druge vidike varovanja javnega interesa, ki jih zajema ta direktiva, izvedejo vrednotenje zadevnega pirotehničnega izdelka glede izpolnjevanja vseh ustreznih zahtev iz te direktive. Zadevni gospodarski subjekti v ta namen po potrebi sodelujejo z organi za nadzor trga.

Kadar organi za nadzor trga med navedenim vrednotenjem iz prvega pododstavka ugotovijo, da pirotehnični izdelek ne izpolnjuje zahtev iz te direktive, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahtevajo, da sprejme vse ustrezne korektivne ukrepe, da zagotovi, da pirotehnični izdelek izpolni navedene zahteve, ga umakne s trga ali odpokliče v razumnem roku, ki ga določijo glede na naravo tveganja.

Organi za nadzor trga o tem ustrezno obvestijo zadevni priglašeni organ.

Za ukrepe iz drugega pododstavka tega odstavka se uporablja člen 21 Uredbe (ES) št. 765/2008.

2.   Kadar organi za nadzor trga menijo, da neskladnost ni omejena na njihovo nacionalno ozemlje, Komisijo in druge države članice obvestijo o rezultatih vrednotenja in ukrepih, ki jih zahtevajo od gospodarskega subjekta.

3.   Gospodarski subjekt zagotovi sprejetje vseh ustreznih korektivnih ukrepov glede vseh pirotehničnih izdelkov, katerih dostopnost je omogočil na trgu po vsej Uniji.

4.   Kadar gospodarski subjekt v roku iz drugega pododstavka odstavka 1 ne sprejme korektivnih ukrepov, organi za nadzor trga sprejmejo ustrezne začasne ukrepe za prepoved ali omejitev dostopnosti pirotehničnega izdelka na nacionalnem trgu ali pa ga umaknejo ali odpokličejo s trga.

Organi za nadzor trga Komisijo in druge države članice nemudoma obvestijo o navedenih ukrepih.

5.   Informacije iz drugega pododstavka odstavka 4 vključujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo neskladnega pirotehničnega izdelka, njegovega porekla, vrste domnevne neskladnosti in tveganja, vrste in trajanja sprejetih nacionalnih ukrepov ter stališča zadevnega gospodarskega subjekta. Organi za nadzor trga zlasti navedejo, ali je neskladnost posledica naslednjih vzrokov:

(a)	pirotehnični izdelek ne izpolnjuje pogojev, ki so povezani z ogrožanjem zdravja ali varnosti ali drugimi vidiki zaščite javnega interesa in so določeni v tej direktivi, ali

(b)	harmonizirani standardi iz člena 16 v zvezi z domnevo o skladnosti so pomanjkljivi.

6.   Države članice, razen države članice, ki je začela postopek po tem členu, Komisijo in ostale države članice nemudoma obvestijo o vseh sprejetih ukrepih in vseh dodatnih razpoložljivih informacijah, ki so jim na voljo v zvezi z neskladnostjo zadevnega pirotehničnega izdelka, v primeru nestrinjanja s sprejetim nacionalnim ukrepom pa predložijo svoje ugovore.

7.   Kadar država članica ali Komisija v obdobju treh mesecev po prejemu informacij iz drugega pododstavka odstavka 4 ne predloži ugovorov glede začasnega ukrepa, ki ga je sprejela država članica, se šteje, da je navedeni ukrep upravičen.

8.   Države članice zagotovijo takojšnje izvajanje ustreznih omejevalnih ukrepov v zvezi z zadevnim pirotehničnim izdelkom, na primer umik pirotehničnega izdelka s trga.

Člen 40

Zaščitni postopek Unije

1.   Kadar so ob zaključku postopka iz člena 39(3) in (4) vloženi ugovori zoper ukrepe države članice ali kadar Komisija meni, da so ti ukrepi v nasprotju z zakonodajo Unije, Komisija nemudoma začne posvetovanje z državami članicami in ustreznimi gospodarskimi subjekti ter oceni nacionalni ukrep. Komisija na podlagi rezultatov navedene ocene sprejme izvedbeni akt, s katerim določi, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne.

Komisija svojo odločitev naslovi na vse države članice in jo nemudoma predloži državam članicam in zadevnemu gospodarskemu subjektu oziroma subjektom.

2.   Če se nacionalni ukrep šteje kot upravičen, vse države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo umik neskladnega pirotehničnega izdelka z nacionalnih trgov in o tem obvestijo Komisijo. Če se šteje, da je nacionalni ukrep neupravičen, ga zadevna država članica umakne.

3.   Kadar se šteje, da je nacionalni ukrep upravičen, pirotehnični izdelek pa ni skladen zaradi pomanjkljivosti harmoniziranih standardov iz točke (b) člena 39(5) te direktive, Komisija uporabi postopek iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1025/2012.

Člen 41

Skladni pirotehnični izdelki, ki predstavljajo tveganje za zdravje ali varnost

1.   Kadar država članica po izvedbi vrednotenja iz člena 39(1) ugotovi, da pirotehnični izdelek, čeprav je skladen s to direktivo, predstavlja tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali ogroža druge vidike zaščite javnega interesa, od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, da sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da zadevni pirotehnični izdelek takrat, ko bo dan v promet, ne bo več predstavljal navedenega tveganja, ali pa pirotehnični izdelek umakne iz prometa ali ga odpokliče v razumnem obdobju glede na naravo tveganja, kakor lahko predpiše.

2.   Gospodarski subjekt zagotavlja izvajanje korektivnih ukrepov za vse pirotehnične izdelke, katerih dostopnost na trgu po vsej Uniji je omogočil.

3.   Država članica nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice. Te informacije vključujejo vse podrobnosti, ki so na voljo, zlasti podatke za identifikacijo zadevnega pirotehničnega izdelka, poreklo in dobavno verigo pirotehničnega izdelka, vrsto tveganja ter vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov.

4.   Komisija se nemudoma posvetuje z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom ali subjekti ter ovrednoti sprejete nacionalne ukrepe. Na podlagi rezultatov navedenega vrednotenja Komisija z izvedbenimi ukrepi odloči, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne, in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe.

Izvedbeni akti iz prvega pododstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 44(3).

V izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z varovanjem zdravja in varnostjo ljudi sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 44(4) izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

5.   Komisija svojo odločitev naslovi na vse države članice in jo nemudoma predloži državam članicam in zadevnemu gospodarskemu subjektu oziroma subjektom.

Člen 42

Formalna neskladnost

1.   Brez poseganja v člen 39 država članica od gospodarskega subjekta zahteva, da zadevno neskladnost odpravi, kadar ugotovi eno od naslednjih dejstev:

(a)	oznaka CE ni nameščena v skladu s členom 30 Uredbe (ES) št. 765/2008 ali členom 20 te direktive;

(b)	oznaka CE ni bila nameščena;

(c)	identifikacijska številka priglašenega organa, kadar je bil udeležen v fazi nadzora proizvodnje, je bila nameščena tako, da je kršen člen 20, ali ni bila nameščena;

(d)	izjava EU o skladnosti ni bila izdana;

(e)	izjava EU o skladnosti ni bila pravilno izdana;

(f)	tehnična dokumentacija ni na voljo ali ni popolna;

(g)	informacije iz člena 8(6) ali člena 12(3) manjkajo, so napačne ali nepopolne;

(h)	niso izpolnjene druge upravne zahteve iz člena 8 ali člena 12.

2.   Kadar se neskladnost iz odstavka 1 nadaljuje, zadevna država članica sprejme vse ustrezne ukrepe za omejevanje ali prepoved dostopnosti pirotehničnega izdelka na trgu ali pa zagotovi njegov odpoklic ali umik s trga.

POGLAVJE 6

IZVEDBENA POOBLASTILA

Člen 43

Izvedbeni akti

Komisija z izvedbenimi akti določi:

(a)	enotni sistem številčenja iz člena 9(1) in praktično ureditev za register iz člena 33(3);

(b)	praktično ureditev za redno zbiranje in posodabljanje podatkov o nesrečah, povezanih s pirotehničnimi izdelki.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 44(3).

Člen 44

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za pirotehnične izdelke. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

5.   Komisija se z odborom posvetuje o vseh vprašanjih, za katera se po Uredbi (EU) št. 1025/2012 ali po kateri koli drugi zakonodaji Unije zahteva posvetovanje s panožnimi strokovnjaki.

Odbor lahko poleg tega obravnava vsa vprašanja v zvezi z uporabo te direktive, ki jih sproži njegov predsednik ali predstavnik države članice v skladu z njegovim poslovnikom.

POGLAVJE 7

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 45

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo v primerih, ko gospodarski subjekti kršijo določbe nacionalnega prava, sprejete v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Taka pravila lahko v primeru resnih kršitev vključujejo kazenskopravne sankcije.

Kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 46

Prehodne določbe

1.   Države članice ne ovirajo omogočanja dostopnosti pirotehničnih izdelkov na trgu, ki so skladni z Direktivo 2007/23/ES in ki so bili dani v promet pred 1. julijem 2015.

2.   Nacionalna dovoljenja za izdelke za ognjemete kategorij F1, F2 in F3, izdana pred 4. julijem 2010, še naprej veljajo na ozemlju države članice, ki je izdala dovoljenje, do datuma prenehanja veljavnosti ali do 4. julija 2017, kar je prej.

3.   Nacionalna dovoljenja za druge pirotehnične izdelke, izdelke za ognjemete kategorije F4 in pirotehnične izdelke za gledališča, izdana pred 4. julijem 2013, še naprej veljajo na ozemlju države članice, ki je izdala dovoljenje, do datuma prenehanja veljavnosti ali do 4. julija 2017, kar je prej.

4.   Z odstopanjem od odstavka 3 nacionalna dovoljenja za pirotehnične izdelke za vozila, tudi rezervne dele, izdana pred 4. julijem 2013, še naprej veljajo do prenehanja njihove veljavnosti.

5.   Potrdila, izdana v skladu z Direktivo 2007/23/ES, so veljavna v skladu s to direktivo.

Člen 47

Prenos

1.   Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s točkami 7, 12, 13 in 15 do 22 člena 3, členom 4(1), členom 5, členom 7(4), členom 8(2) do (9), členom 9, členom 10(2), členom 11(1) in (3), členi 12 do 16, členi 18 do 29, členi 31 do 35, členom 37, členom 38(1) in (2), členi 39 do 42, členom 45, členom 46 ter prilogami I, II in III, najpozneje do 30. junija 2015. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Države članice te predpise uporabljajo od 1. julija 2015.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 države članice do 3. oktobra 2013 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s točko 4 Priloge I. Komisiji takoj sporočijo besedila teh predpisov. Te predpise uporabljajo od 4. julija 2013.

3.   Države članice se v sprejetih predpisih iz odstavkov 1 in 2 sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v veljavnih zakonih in drugih predpisih sklicevanja na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, štejejo kot sklicevanja na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

4.   Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 48

Razveljavitev

Direktiva 2007/23/ES, kakor je bila spremenjena z aktom iz dela A Priloge IV, se razveljavi z učinkom od 1. julija 2015 brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in datumov začetka uporabe direktive iz dela B Priloge IV.

Z odstopanjem od prvega odstavka tega člena se točka 4 Priloge I k Direktivi 2007/23/ES razveljavi z učinkom od 4. julija 2013.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge V.

Člen 49

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta direktiva začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1, člen 2, točke 1 do 6, 8 do 11 in 14 člena 3, člen 4(2), (3) in (4), člen 6, člen 7(1), (2) in (3), člen 8(1), člen 10(1), (3) in (4), člen 11(2), členi 17, 30 in 36, člen 38(3), člena 43 in 44 ter prilogi IV in V se uporabljajo od 1. julija 2015.

Člen 50

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

(1)  UL C 181, 21.6.2012, str. 105.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 22. maja 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 10. junija 2013.

(3)  UL L 154, 14.6.2007, str. 1.

(4)  Glej del A Priloge IV.

(5)  UL L 218, 13.8.2008, str. 30.

(6)  UL L 218, 13.8.2008, str. 82.

(7)  UL L 121, 15.5.1993, str. 20.

(8)  UL L 10, 14.1.1997, str. 13.

(9)  UL L 46, 17.2.1997, str. 25.

(10)  UL L 170, 30.6.2009, str. 1.

(11)  UL L 316, 14.11.2012, str. 12.

(12)  UL L 210, 7.8.1985, str. 29.

(13)  UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(14)  UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

---

---

---

---

---

---