1.

„kožuharji“ pomenijo živali, ki se gojijo ali redijo za proizvodnjo krzna in niso namenjene prehrani ljudi;

2.

„kri“ pomeni svežo celokupno kri;

3.

„posamična krmila“ pomenijo snovi, ki sestavljajo hrano za živali, kakor so opredeljene v členu 3(2)(g) Uredbe (ES) št. 767/2009, ki so živalskega izvora in zajemajo predelane živalske beljakovine, proizvode iz krvi, topljene maščobe, jajčne izdelke, ribje olje, maščobne derivate, kolagen, želatino in hidrolizirane beljakovine, dikalcijev fosfat, trikalcijev fosfat, mleko, proizvode na osnovi mleka, proizvode, pridobljene iz mleka, kolostrum, izdelke s kolostrumom ter blato iz centrifug in separatorjev od predelave mleka;

4.

„proizvodi iz krvi“ pomenijo proizvode, pridobljene iz krvi ali delcev krvi, razen krvne moke; zajemajo suho/zamrznjeno/tekočo plazmo, suho celokupno kri, suhe/zamrznjene/tekoče rdeče krvničke ali njihove delce ter mešanice;

5.

„predelane živalske beljakovine“ pomenijo beljakovine živalskega izvora, v celoti pridobljene iz snovi kategorije 3, ki so bile obdelane v skladu z oddelkom 1 poglavja II Priloge X (vključno s krvno moko in ribjo moko), da so primerne za neposredno uporabo kot posamična krmila ali za katere koli druge vrste uporabe v krmilih, vključno s hrano za hišne živali, ali za uporabo v organskih gnojilih ali sredstvih za izboljšanje tal, vendar ne vsebujejo proizvodov iz krvi, mleka, proizvodov na osnovi mleka, proizvodov, pridobljenih iz mleka, kolostruma, izdelkov s kolostrumom, blata iz centrifug in separatorjev od predelave mleka, želatine, hidroliziranih beljakovin, dikalcijevega fosfata, jajc in jajčnih izdelkov, vključno z jajčno lupino, trikalcijevega fosfata in kolagena;

6.

„krvna moka“ pomeni predelane živalske beljakovine, pridobljene s toplotno obdelavo krvi ali delcev krvi v skladu z oddelkom 1 poglavja II Priloge X;

7.

„ribja moka“ pomeni predelane živalske beljakovine, pridobljene iz vodnih živali, razen morskih sesalcev;

8.

„topljene maščobe“ pomenijo maščobe, pridobljene iz predelave:

9.

„ribje olje“ pomeni olje, pridobljeno iz predelave vodnih živali ali olje iz predelave rib za prehrano ljudi, ki jih je nosilec dejavnosti namenil za druge namene, kot je prehrana ljudi;

10.

„čebelarski stranski proizvodi“ pomenijo med, čebelji vosek, matični mleček, propolis ali cvetni prah, ki niso namenjeni prehrani ljudi;

11.

„kolagen“ pomeni beljakovinske proizvode, pridobljene iz živalskih kož, kosti in kit;

12.

„želatina“ pomeni naravne, topljive beljakovine, ki želatinirajo ali ne, pridobljene z delno hidrolizo kolagena, pridobljenega iz kosti, kož, kit in tetiv živali;

13.

„ocvirki“ pomenijo ostanke topljenja maščob, ki vsebujejo beljakovine, po delni izločitvi maščobe in vode;

14.

„hidrolizirane beljakovine“ pomenijo polipeptide, peptide in aminokisline ter njihove mešanice, pridobljene s hidrolizo živalskih stranskih proizvodov;

15.

„bela voda“ pomeni mešanico mleka, proizvodov na osnovi mleka ali proizvodov, pridobljenih iz mleka in vode, ki se zbere med izpiranjem mlekarske opreme, vključno s posodami za mlečne proizvode, preden se očistijo in razkužijo;

16.

„konzervirana hrana za hišne živali“ pomeni toplotno predelano hrano za hišne živali v hermetično zatesnjenih posodah;

17.

„pasje žvečilke“ pomenijo proizvode, namenjene hišnim živalim za žvečenje, pridobljene iz nestrojenih kož kopitarjev ali drugih snovi živalskega izvora;

18.

„aromatična drobovina“ pomeni tekoč ali dehidriran predelan izdelek živalskega izvora, ki se uporablja za izboljšanje okusnosti hrane za hišne živali;

19.

„hrana za hišne živali“ pomeni hrano za hišne živali in pasje žvečilke, ki

20.

„predelana hrana za hišne živali“ pomeni hrano za hišne živali, ki ni surova hrana za hišne živali in je bila predelana v skladu s točko 3 poglavja II Priloge XIII;

21.

„surova hrana za hišne živali“ pomeni hrano za hišne živali, ki vsebuje nekatere snovi kategorije 3 in ni bila konzervirana drugače kot s procesi hlajenja ali zamrzovanja;

22.

„odpadki iz gostinskih dejavnosti“ pomenijo vso odpadno hrano, vključno z rabljenim kuhinjskim oljem iz restavracij, gostinskih obratov in kuhinj, vključno z osrednjimi javnimi kuhinjami in zasebnimi kuhinjami iz gospodinjstev;

23.

„presnovni ostanki“ pomenijo ostanke, ki nastanejo pri predelavi živalskih stranskih proizvodov v obratu za pridobivanje bioplinov;

24.

„vsebina prebavnega trakta“ pomeni vsebino prebavnega trakta sesalcev in ratitov;

25.

„maščobni derivati“ pomenijo pridobljene proizvode iz topljenih maščob, ki so, kar zadeva topljene maščobe iz snovi kategorije 1 ali kategorije 2, predelani v skladu s poglavjem XI Priloge XIII;

26.

„gvano“ pomeni nemineraliziran naravni proizvod, zbran iz izločkov netopirjev ali prosto živečih morskih ptic;

27.

„mesno-kostna moka“ pomeni živalske beljakovine, pridobljene iz predelave snovi kategorije 1 ali kategorije 2 v skladu z eno od metod predelave, določeno v poglavju III Priloge IV;

28.

„obdelane kože“ pomenijo pridobljene proizvode iz neobdelanih kož razen pasjih žvečilk, ki so:

29.

„neobdelane kože“ pomenijo vsa kožna in podkožna tkiva, ki niso bila drugače obdelana kot z rezanjem, hlajenjem ali zamrzovanjem;

30.

„neobdelano perje in deli peres“ pomenijo perje in dele peres, ki niso:

31.

„neobdelana volna“ pomeni volno, ki ni:

32.

„neobdelana dlaka“ pomeni dlako, ki ni:

33.

„neobdelane ščetine prašičev“ pomenijo ščetine prašičev, ki niso:

34.

„razstavni predmet“ pomeni živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, namenjene za razstave ali umetniške dejavnosti;

35.

„vmesni proizvod“ pomeni pridobljeni proizvod:

36.

„laboratorijski reagent“ pomeni pakiran proizvod, pripravljen za uporabo, ki vsebuje živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode in je kot tak ali v povezavi s snovmi neživalskega izvora namenjen za posebno laboratorijsko uporabo kot reagent ali reagentski proizvod, kalibrator ali kontrolni material za odkrivanje, merjenje, preučevanje ali proizvajanje drugih snovi;

37.

„proizvod, uporabljen za diagnostiko in vitro“ pomeni pakiran proizvod, pripravljen za uporabo, ki vsebuje proizvod iz krvi ali drug živalski stranski proizvod in se uporablja kot reagent, reagentski proizvod, kalibrator, oprema ali kateri koli drug sistem, ne glede na to, ali se uporablja samostojno ali v povezavi z drugimi, namenjen uporabi in vitro za pregledovanje vzorcev humanega ali živalskega izvora, z edinim ali glavnim namenom diagnosticiranja fiziološkega stanja, zdravstvenega stanja, bolezni ali genetske abnormalnosti ali za določanje varnosti ter združljivosti z reagenti; ne vključuje darovanih organov ali krvi;

38.

„raziskovalni in diagnostični vzorci“ pomenijo živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, namenjene za naslednje namene: preučevanje v okviru diagnostičnih dejavnosti ali analizo za spodbujanje napredka v znanosti in tehnologiji v okviru izobraževalnih ali raziskovalnih dejavnosti;

39.

„trgovinski vzorci“ pomenijo živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, namenjene posebnim študijam ali analizam z namenom izvajanja proizvodnega procesa ali razvoja krmil ali drugih pridobljenih proizvodov, vključno s preskušanjem strojev, za uporabo v obratu ali objektu, v katerem se:

40.

„sosežig“ pomeni predelavo ali odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, če so odpadki, v sosežigalnici;

41.

„zgorevanje“ pomeni proces, ki vključuje oksidacijo goriv za izkoriščanje energijske vrednosti živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, če niso odpadki;

42.

„sežig“ pomeni odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov kot odpadkov v sežigalnici, kot je opredeljeno v točki 4 člena 3 Direktive 2000/76/ES;

43.

„ostanki pri sežiganju in sosežiganju“ pomenijo katere koli ostanke, kot je opredeljeno v točki 13 člena 3 Direktive 2000/76/ES, ki nastanejo v sežigalnici ali sosežigalnici, v kateri se obdelujejo živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi;

44.

„barvno označevanje“ pomeni sistematično uporabo barv, kakor je opredeljeno v točki 1(c) poglavja II Priloge VIII, za prikaz informacij iz te uredbe na površini ali delu površine pakiranja, kontejnerja ali prevoznega sredstva ali na nalepki ali simbolu, ki se pritrdi nanje;

45.

„vmesne operacije“ pomenijo operacije, razen skladiščenja, navedene v členu 19(b);

46.

„strojenje“ pomeni strojenje surovih kož ob uporabi rastlinskih strojilnih sredstev, kromovih soli ali drugih snovi, kot so aluminijeve soli, železove soli, silicijeve soli, aldehidi in kinoni, ali druga sintetična strojilna sredstva;

47.

„preparatorstvo“ pomeni umetnost prepariranja, polnjenja in namestitve kož živali, da bi se dosegel realistični učinek, pri čemer se preprečijo nesprejemljiva tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali zaradi nameščene kože;

48.

„trgovina“ pomeni blagovno menjavo med državami članicami, kot je navedeno v členu 28 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

49.

„metode predelave“ pomenijo metode iz poglavij III in IV Priloge IV;

50.

„serija“ pomeni proizvodno enoto, proizvedeno v enem samem obratu z uporabo enotnih proizvodnih parametrov, kot je izvor snovi, ali več takšnih enot, ki se proizvedejo v zaporednem vrstnem redu v enem samem obratu in skladiščijo skupaj kot enota pošiljke;

51.

„hermetično zatesnjena posoda“ pomeni posodo, oblikovano tako, da onemogoča vstop mikroorganizmov;

52.

„obrat za pridobivanje bioplinov“ pomeni obrat, v katerem so živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi vsaj del snovi, vključenih v biološko razgradnjo pri anaerobnih pogojih;

53.

„zbirni centri“ pomenijo objekte razen predelovalnih obratov, v katerih se zbirajo živalski stranski proizvodi iz člena 18(1) Uredbe (ES) št. 1069/2009, namenjeni uporabi za hranjenje živali, navedenih v istem členu;

54.

„obrat za kompostiranje“ pomeni obrat, v katerem so živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi vsaj del snovi, vključenih v biološko razgradnjo pri anaerobnih pogojih;

55.

„sosežigalnica“ pomeni katero koli nepremično ali premično napravo, katere glavni namen je proizvodnja energije ali izdelkov, kot je opredeljeno v točki 5 člena 3 Direktive 2000/76/ES;

56.

„sežigalnica“ pomeni katero koli nepremično ali premično tehnično enoto in opremo, namenjeno toplotni obdelavi odpadkov, kot je opredeljeno v točki 4 člena 3 Direktive 2000/76/ES;

57.

„obrat za proizvodnjo hrane za hišne živali“ pomeni prostor ali objekt za proizvodnjo hrane za hišne živali ali aromatične drobovine, kot je določeno v členu 24(1)(e) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

58.

„predelovalni obrat“ pomeni prostor ali objekt za predelavo živalskih stranskih proizvodov, kot je določeno v členu 24(1)(a) Uredbe (ES) št. 1069/2009, v katerih se živalski stranski proizvodi predelujejo v skladu s Prilogo IV in/ali Prilogo X.

1.

V Estoniji, Latviji in na Finskem se lahko z mesno-kostno moko ali drugimi proizvodi, predelanimi v skladu s poglavjem III Priloge IV in pridobljenimi iz trupov ali delov živali iste vrste, krmi naslednje kožuharje:

2.

V Estoniji in Latviji se lahko z mesno-kostno moko ali drugimi proizvodi, predelanimi v skladu z metodami predelave, določenimi v poglavju III Priloge IV, in pridobljenimi iz trupov ali delov živali iste vrste, krmi kožuharje vrste ameriška kuna zlatica (Mustela vison).

3.

Krmljenje iz točk 1 in 2 se izvaja pod naslednjimi pogoji:

(a)

upoštevala se je čakalna doba najmanj 21 dni iz člena 11(1)(c) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(b)

uporabljena so bila le organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal, ki so skladna s členom 32(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1069/2009 in poglavjem II Priloge XI k tej uredbi.

(a)

gnoj in gvano;

(b)

vsebina prebavnega trakta, mleko, proizvodi na osnovi mleka, proizvodi, pridobljeni iz mleka, kolostrum in izdelki s kolostrumom, za katere pristojni organ meni, da ne pomenijo tveganja za širjenje katere koli nevarne prenosljive bolezni.

1.

Upravljavci sežigalnic in sosežigalnic iz člena 6(1)(b) te uredbe zagotovijo, da se v obratih pod njihovim nadzorom izpolnjujejo naslednji higienski pogoji:

2.

Upravljavec sežigalnice ali sosežigalnice uvede vse potrebne zaščitne ukrepe v zvezi s sprejetjem živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, da prepreči ali v izvedljivem obsegu omeji neposredna tveganja za zdravje ljudi ali živali.

3.

Živali ne smejo imeti dostopa do obratov, živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ki čakajo na sežig ali sosežig, ali do pepela, ki ostane po sežigu ali sosežigu živalskih stranskih proizvodov.

4.

Če je sežigalnica ali sosežigalnica na živinorejskem gospodarstvu:

5.

Živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki čakajo na sežig ali sosežig, ter pepel je treba skladiščiti v pokritih, pravilno označenih in, če je to primerno, neprepustnih kontejnerjih.

6.

Nepopolno sežganih živalskih stranskih proizvodov ni dovoljeno odlagati na pooblaščenem odlagališču, ampak jih je treba ponovno sežgati ali drugače odstraniti v skladu s členi 12, 13 in 14, kakor je primerno, Uredbe (ES) št. 1069/2009.

1.

Ostanke pri sežiganju in sosežiganju je treba kar najbolj omejiti po količini in škodljivosti. Take ostanke je treba predelati, če je primerno, neposredno v obratu ali zunaj njega, v skladu z ustrezno zakonodajo Unije, ali jih odlagati na pooblaščenem odlagališču.

2.

Prevoz in vmesno skladiščenje suhih ostankov vključno s prahom morata potekati tako, da se prepreči razprševanje v okolje, na primer v zaprtih kontejnerjih.

1.

Uporabljati je treba tehnike za spremljanje parametrov in pogojev, pomembnih za postopke sežiga in sosežiga.

2.

Odobritev, ki jo izdajo pristojni organi, ali k odobritvi priloženi pogoji morajo predpisovati zahteve v zvezi z merjenjem temperature.

3.

Za delovanje vse avtomatizirane opreme za spremljanje morajo biti uvedeni redni kontrolni pregledi in letni nadzorni test.

4.

Rezultate meritev temperature je treba evidentirati in prikazati na ustrezen način, da lahko pristojni organi preverjajo njihovo skladnost z dovoljenimi obratovalnimi pogoji, določenimi s to uredbo, v skladu s postopki, ki jih določijo navedeni organi.

(a)

Vsaka linija obrata mora biti opremljena z najmanj enim pomožnim gorilnikom. Ta gorilnik se mora avtomatično vklopiti, ko temperatura plinov pri sežigu po zadnjem vpihu zraka za sežiganje pade pod 850 °C ali 1 100 °C, kakor je primerno. Uporabljati ga je treba tudi pri operacijah zagona in prekinitve obratovanja obrata za zagotovitev, da se temperatura 850 °C ali 1 100 °C, kakor je primerno, neprekinjeno ohranja med navedenimi operacijami in toliko časa, dokler so nezgorele snovi v komori, v kateri poteka sežiganje ali sosežiganje.

(b)

Kadar se v komoro, v kateri poteka neprekinjen postopek sežiganja ali sosežiganja, dovajajo živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi, mora imeti obrat avtomatski sistem za preprečevanje dovajanja stranskih živalskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, ki mora obratovati ob zagonu linije, dokler ni dosežena temperatura 850 °C ali 1 100 °C, kakor je primerno, in kadar se ta temperatura ne ohranja.

(c)

Upravljavec sežigalnice mora zagotoviti, da sežigalnica obratuje tako, da se doseže stopnja sežiga, pri kateri je delež skupnega organskega ogljika (TOC) v žlindri in pepelu manj kot 3 % ali je žarilna izguba manj kot 5 % suhe teže materiala. Če je potrebno, se uporabijo ustrezne metode predobdelave.

1.

Območje, na katerem so obrati z veliko zmogljivostjo, vključno s povezanimi območji za skladiščenje stranskih živalskih proizvodov, mora biti načrtovano tako, da preprečuje nepooblaščeno in naključno razlitje katere koli onesnaževalne snovi v tla, površinsko vodo in podtalnico.

2.

Na voljo morajo biti tudi rezervoarji z ustrezno kapaciteto za skladiščenje odvoda kontaminirane deževnice z območja obrata ali kontaminirane vode, nastale pri razlitju ali protipožarnih postopkih.

Upravljavec mora po potrebi zagotoviti, da je mogoče opraviti preskušanje in čiščenje take vode pred izpustom.

(a)

se smejo uporabljati samo za odstranjevanje:

(b)

morajo biti opremljene s pomožnim gorilnikom, kadar se v obrat z majhno zmogljivostjo dovajajo snovi kategorije 1 iz člena 8(b) Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(c)

morajo delovati tako, da od živalskih stranskih proizvodov ostane samo pepel.

1.

Predelovalni obrati morajo izpolnjevati naslednje zahteve za predelavo s sterilizacijo pod pritiskom ali v skladu z metodami predelave iz člena 15(1)(b) Uredbe (ES) št. 1069/2009:

2.

Predelovalni obrat mora imeti primerne naprave za čiščenje in razkuževanje kontejnerjev ali posod, v katerih se sprejemajo živalski stranski proizvodi, in prevoznih sredstev razen ladij, s katerimi se prevažajo.

3.

Primerne naprave morajo biti na voljo za razkuževanje koles in drugih delov prevoznih sredstev, kakor je to primerno, ob izhodu iz nečistega dela predelovalnega obrata.

4.

Vsi predelovalni obrati morajo biti opremljeni s sistemom odvajanja odpadnih voda, ki izpolnjuje zahteve, ki jih določijo pristojni organi v skladu z zakonodajo Unije.

5.

Predelovalni obrat mora imeti lasten laboratorij ali uporabljati storitve zunanjega laboratorija. Laboratorij mora biti opremljen za izvajanje potrebnih analiz in pridobiti odobritev pristojnih organov na podlagi ocene zmogljivosti laboratorija za izvajanje navedenih analiz, biti akreditiran v skladu z mednarodno priznanimi standardi ali pa mora biti pod rednim nadzorom pristojnega organa, da se oceni zmogljivost laboratorija za izvajanje navedenih analiz.

6.

Če se na podlagi ocene tveganja ugotovi, da je zaradi velike količine obdelanih proizvodov potrebna redna ali stalna navzočnost pristojnih organov, mora imeti predelovalni obrat primerno opremljeno sobo, ki se zaklene, za izključno uporabo inšpekcijske službe.

1.

Predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 1, in drugi obrati, v katerih se odstranjujejo snovi s specifičnim tveganjem, klavnice in predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 2, morajo imeti predhodni postopek zadrževanja in zbiranja snovi živalskega izvora kot začetno stopnjo pri obdelavi odpadne vode.

Oprema, uporabljena pri predhodnem postopku obdelave, je sestavljena iz lovilnih posod ali sit z odprtino z velikostjo por filtra ali mrežnega očesa največ 6 mm, ki so vključeni v proces odtekanja odpadne vode, ali enakovrednih sistemov, ki zagotavljajo, da trdni delci v odpadni vodi, ki gredo naprej, niso večji od 6 mm.

2.

Odpadna voda iz obratov iz točke 1 mora vstopiti v predhodni postopek obdelave, ki zagotavlja, da se vsa odpadna voda prefiltrira v tem procesu, preden odteče iz obratov. Mletje, maceriranje ali katera koli druga obdelava ali uporaba pritiska, ki bi lahko olajšala prehod trdne živalske snovi skozi predhodni postopek obdelave, ni dovoljena.

3.

Vse snovi živalskega izvora, ki se zadržijo v predhodnem postopku obdelave v obratih iz točke 1, se zberejo in prepeljejo kot snovi kategorije 1 ali kategorije 2, kakor je primerno, in odstranijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009.

4.

Odpadna voda, ki je šla skozi predhodni postopek obdelave v obratih iz točke 1, in odpadna voda iz drugih obratov, v katerih se ravna z živalskimi stranskim proizvodi ali se jih predeluje, se obdela v skladu z zakonodajo Unije, brez omejitev iz te uredbe.

5.

Poleg zahtev iz točke 4 lahko pristojni organ od nosilcev dejavnosti zahteva, da odpadno vodo iz nečistega dela predelovalnega obrata in obrata ali objekta, v katerem se izvajajo vmesne operacije s snovmi kategorije 1 ali kategorije 2 ali skladiščijo snovi kategorije 1 ali kategorije 2, obdelajo v skladu s pogoji, ki zagotavljajo zmanjšanje tveganj zaradi povzročiteljev bolezni.

6.

Brez poseganja v točke od 1 do 5 je prepovedano odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov, vključno s krvjo in mlekom, ali pridobljenih proizvodov, prek iztoka odpadne vode.

Vendar se snovi kategorije 3, ki vključujejo blato iz centrifug ali separatorjev, lahko odstranjujejo prek iztoka odpadne vode, če so bile obdelane z eno od metod obdelave blata iz centrifug ali separatorjev, določenih v delu III oddelka 4 poglavja II Priloge X k tej uredbi.

1.

Predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 3, ne smejo biti na istem kraju kot predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 1 ali 2, razen če so v popolnoma ločeni zgradbi.

2.

Vendar lahko pristojni organ dovoli predelavo snovi kategorije 3 na istem kraju, kjer se ravna s snovmi kategorije 1 ali kategorije 2 ali se jih predeluje, če se navzkrižna kontaminacija prepreči z:

3.

Predelovalni obrati, v katerih se predelujejo snovi kategorije 3, morajo imeti napravo za odkrivanje tujkov, kot so delci embalaže ali kovinski koščki, v živalskih stranskih proizvodih ali pridobljenih proizvodih, če predelujejo snovi, ki so namenjene za krmo. Taki tujki se odstranijo pred predelavo ali med njo.

1.

Za neprekinjeno spremljanje pogojev predelave je treba uporabljati natančno umerjene merilne priprave/registratorje. Voditi je treba evidence kot dokazilo o datumih umerjanja merilnih priprav/registratorjev.

2.

Snovi, ki morda uidejo iz podrobno opredeljene toplotne obdelave, kot so snovi, ki se izločijo ob zagonu ali uhajajo iz kuhalnih naprav, je treba vrniti v obtok toplotne obdelave ali pa jih zbrati in ponovno predelati oziroma jih odstraniti v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009.

1.

Za vsako metodo predelave, kakor je opredeljena v poglavju III, kritične kontrolne točke, ki določajo obseg toplotne obdelave, uporabljene v predelavi, zajemajo:

2.

V primeru kemičnih obdelav, ki jih pristojni organ ni odobril kot metodo predelave 7 v skladu s točko G poglavja III, kritične kontrolne točke, ki določajo obseg uporabljene kemične obdelave, zajemajo doseženo uravnavanje pH vrednosti.

3.

Evidence je treba hraniti najmanj dve leti, kot dokazilo, da se uporabljajo minimalne procesne vrednosti za vsako kritično kontrolno točko.

4.

Snovi kategorije 3 se predelajo v skladu s katero koli metodo predelave od 1 do 5 ali metodo predelave 7 ali v primeru snovi, ki izhajajo iz vodnih živali, s katero koli metodo predelave od 1 do 7, kot so določene v poglavju III.

1.

Če je velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 50 milimetrov, je treba zmanjšati velikost živalskih stranskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 50 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan in evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 50 milimetrov, je treba proces ustaviti in izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

2.

Živalske stranske proizvode z velikostjo delcev ne več kot 50 milimetrov je treba segrevati na temperaturo v središču nad 133 °C najmanj 20 minut brez prekinitve, pri tlaku (absolutnem) najmanj 3 barov. Pritisk se doseže tako, da se iz sterilizacijske komore popolnoma odstrani zrak in nadomesti s paro („nasičena para“); toplotna obdelava se lahko uporabi kot samostojen proces ali kot faza sterilizacije pred procesom predelave ali po njem.

3.

Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

1.

Če je velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 150 milimetrov, je treba zmanjšati velikost živalskih stranskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 150 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan in evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 150 milimetrov, je treba proces ustaviti in izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

2.

Po zmanjšanju velikosti delcev je treba živalske stranske proizvode segrevati na način, ki zagotavlja temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 125 minut, temperaturo v središču nad 110 °C najmanj 120 minut in temperaturo v središču nad 120 °C najmanj 50 minut.

Temperature v središču se lahko dosežejo zaporedno ali z naključno kombinacijo navedenih časovnih obdobij.

3.

Predelava mora potekati v sistemu serij.

1.

Če je velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 30 milimetrov, je treba zmanjšati velikost živalskih stranskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 30 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan in evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 30 milimetrov, je treba proces ustaviti in izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

2.

Po zmanjšanju velikosti delcev je treba živalske stranske proizvode segrevati na način, ki zagotavlja temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 95 minut, temperaturo v središču nad 110 °C najmanj 55 minut in temperaturo v središču nad 120 °C najmanj 13 minut.

Temperature v središču se lahko dosežejo zaporedno ali z naključno kombinacijo navedenih časovnih obdobij.

3.

Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

1.

Če je velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 30 milimetrov, je treba zmanjšati velikost živalskih stranskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 30 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan in evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 30 milimetrov, je treba proces ustaviti in izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

2.

Po zmanjšanju velikosti delcev je treba živalske stranske proizvode dati v posodo z dodatkom maščobe in segrevati na način, ki zagotavlja temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 16 minut, temperaturo v središču nad 110 °C najmanj 13 minut, temperaturo v središču nad 120 °C najmanj 8 minut in temperaturo v središču nad 130 °C najmanj 3 minute.

Temperature v središču se lahko dosežejo zaporedno ali z naključno kombinacijo navedenih časovnih obdobij.

3.

Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

1.

Če je velikost delcev živalskih stranskih proizvodov, namenjenih predelavi, večja od 20 milimetrov, je treba zmanjšati velikost živalskih stranskih proizvodov z ustrezno opremo, nastavljeno tako, da velikost delcev po zmanjševanju ne presega 20 milimetrov. Učinkovitost opreme je treba preverjati vsak dan in evidentirati njeno stanje. Če se pri pregledih ugotovijo delci, večji od 20 milimetrov, je treba proces ustaviti in izvesti popravila pred ponovnim zagonom.

2.

Po zmanjšanju velikosti delcev je treba živalske stranske proizvode segrevati toliko časa, da koagulirajo in jih nato stisniti, da se iz beljakovinskih snovi odstranita maščoba in voda. Beljakovinske snovi je treba nato segrevati na način, ki zagotavlja temperaturo v središču nad 80 °C najmanj 120 minut in temperaturo v središču nad 100 °C najmanj 60 minut.

Temperature v središču se lahko dosežejo zaporedno ali z naključno kombinacijo navedenih časovnih obdobij.

3.

Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

1.

Delce živalskih stranskih proizvodov je treba zmanjšati na najmanj:

Nato jih je treba premešati z mravljično kislino, da se pH zmanjša in ohrani na 4,0 ali manj. Mešanico je treba shraniti za najmanj 24 ur, do nadaljnje obdelave.

2.

Po zmanjšanju velikosti delcev je treba mešanico segreti na:

Kadar se uporablja neprekinjen sistem pretoka, je treba potovanje proizvoda skozi toplotni izmenjevalec nadzorovati z mehanskimi ukazi za omejevanje njegovih odmikov, tako da po končanem postopku toplotne obdelave proizvod opravi ciklus, ki je zadovoljiv tako po času kot po temperaturi.

3.

Predelava lahko poteka v sistemu serij ali neprekinjenem sistemu.

1.

Katera koli metoda predelave, ki jo odobri pristojni organ in za katero navedeni organi od nosilca dejavnosti prejmejo naslednje dokaze:

2.

Podatke o kritičnih kontrolnih točkah, v skladu s katerimi vsak predelovalni obrat zadovoljivo izpolnjuje mikrobiološke standarde, je treba evidentirati in hraniti, da upravljavec in pristojni organ lahko spremljata obratovanje predelovalnega obrata. Podatki, ki jih je treba evidentirati in spremljati, morajo zajemati velikost delcev in, če je primerno, kritično temperaturo, absolutni čas, profil tlaka, stopnjo dovajanja surovin in stopnjo recikliranja maščob.

3.

Z odstopanjem od točke 1 lahko pristojni organ dovoli uporabo metod predelave, ki so bile odobrene pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, v skladu s poglavjem III Priloge V k Uredbi (ES) št. 1774/2002.

4.

Pristojni organ trajno ali začasno ustavi uporabo metod predelave iz točk 1 in 3, če pridobi dokaze, da so se znatno spremenile katere koli izmed okoliščin iz točke 1(a) ali (b).

5.

Pristojni organ na zahtevo obvesti pristojni organ druge države članice o informacijah, ki jih ima na voljo v skladu s točkama 1 in 2 v zvezi z odobreno metodo predelave.

1.

Snovi, ki nastanejo pri predelavi snovi kategorije 1 in kategorije 2, razen biodizla, proizvedenega v skladu s točko D oddelka 2 tega poglavja, je treba trajno označiti v skladu z zahtevami za označevanje nekaterih pridobljenih proizvodov, določenimi v poglavju V Priloge VIII.

2.

Pristojni organ države članice pristojnemu organu druge države članice na njegovo zahtevo zagotovi rezultate uradnega nadzora, kadar se alternativna metoda prvič uporabi v zadevni državi članici, da se olajša uvedba nove alternativne metode.

(a)

Raztopina natrijevega hidroksida (NaOH) ali kalijevega hidroksida (KOH) (ali kombinacija obeh) se uporablja v količini, ki zagotavlja približno molarno ekvivalenco teži, vrsti in sestavi živalskih stranskih proizvodov, ki so namenjeni predelavi.

V primeru visokega deleža maščob v živalskih stranskih proizvodih, ki nevtralizirajo baze, se dodatek baze prilagodi tako, da se doseže navedena molarna ekvivalenca.

(b)

Živalski stranski proizvodi se shranijo v posodo iz legiranega jekla. Izmerjene količine luga se dodajo bodisi v trdni obliki bodisi kot raztopina, kot je navedeno v točki (a).

(c)

Posoda se zapre, živalski stranski proizvodi in alkalna mešanica pa se segrejejo do temperature v središču najmanj 150 °C pri (absolutnem) tlaku najmanj 4 barov:

(d)

Postopek poteka v sistemu serij, snov v posodi pa se stalno premešava, s čimer se pospešuje proces predelave, dokler tkivo ni raztopljeno, kosti in zobje pa zmehčani.

(e)

Živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da so sočasno izpolnjene zahteve za razmerje med časom, temperaturo in tlakom.

(a)

Živalski stranski proizvodi se najmanj 40 minut neprekinjeno segrevajo do temperature v središču najmanj 180 °C pri (absolutnem) tlaku najmanj 12 barov, pri čemer poteka segrevanje s posrednim uvajanjem pare v biolitični reaktor.

(b)

Postopek poteka v serijah, snov v posodi pa se stalno premešava.

(c)

Živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da so sočasno izpolnjene zahteve glede časa, temperature in tlaka.

(a)

Živalski stranski proizvodi se najprej predelajo ob uporabi metode predelave 1 (sterilizacija pod pritiskom), določene v poglavju III, v odobrenem predelovalnem obratu.

(b)

Postopku iz točke (a) sledi obdelava razmaščene snovi pri temperaturi najmanj 220 °C najmanj 20 minut pri (absolutnem) tlaku najmanj 25 barov, pri čemer poteka segrevanje v dveh korakih, najprej z neposrednim vbrizgavanjem pare, temu pa sledi posredno segrevanje v koaksialnem izmenjevalniku toplote.

(c)

Postopek poteka v serijah ali neprekinjeno, snov pa se stalno premešava.

(d)

Živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da so sočasno izpolnjene zahteve glede časa, temperature in tlaka.

(e)

Pridobljeno snov se zmeša z vodo in se brez zraka fermentira v reaktorju za pridobivanje bioplinov (pretvorba v bioplin).

(f)

Če se uporabi vhodna snov kategorije 1, poteka celoten postopek na istem mestu in v zaprtem sistemu, bioplin, ki nastaja med postopkom, pa se hitro sežge v istem obratu pri najmanj 900 °C, čemur sledi hitro ohlajanje („gašenje“).

(a)

Razen če se uporabi ribje olje ali topljene maščobe, proizvedene v skladu z oddelkom VIII oziroma XII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, se maščobne frakcije, pridobljene iz živalskih stranskih proizvodov, najprej predelajo:

(b)

Predelana maščoba se nato predela še ob uporabi ene od naslednjih metod:

(a)

Pozgorevalna komora je ogrevana z zemeljskim plinom.

(b)

Primarna komora uplinjevalnika se napolni z živalskimi stranskimi proizvodi in vrata se zaprejo. Primarna komora nima gorilnikov in je namesto s toplotnim prenosom ogrevana s prevajanjem toplote iz pozgorevalne komore, ki je pod njo. Zrak prihaja v primarno komoro samo skozi tri vstopne ventile, ki so vgrajeni na glavnih vratih, da povečuje učinkovitost procesa.

(c)

Živalski stranski proizvodi se uparijo v kompleksne ogljikovodike, nastali plini pa potujejo iz primarne komore skozi ozko odprtino na vrhu zadnje stene do mešalnih in drobilnih con, kjer se razbijejo na sestavne elemente. Na koncu plini potujejo v pozgorevalno komoro, v kateri se ob prebitku zraka sežgejo z naravnim plinom iz plinskega gorilnika.

(d)

Vsaka predelovalna enota ima za primer okvare gorilnika ali ventilatorja dva gorilnika in dva sekundarna zračna ventilatorja. Sekundarna komora je zasnovana tako, da omogoča minimalni zadrževalni čas dveh sekund pri temperaturi najmanj 950 °C pri vseh pogojih zgorevanja.

(e)

Ko izstopni plini zapustijo drugo komoro, potujejo skozi barometrični dušilec na dnu ognjišča, ki jih ohlaja in redči z zrakom iz okolja, pri čemer ohranja stalen tlak v primarni in sekundarni komori.

(f)

Postopek je končan po 24 urah in vključuje nalaganje, predelavo in ohlajanje snovi ter odstranjevanje pepela. Na koncu ciklusa se preostali pepel vakuumsko izsesa iz primarne komore v zaprte vreče, ki se pred odvozom iz obrata za njihovo odstranitev zapečatijo.

(g)

Uplinjanje drugih snovi razen živalskih stranskih proizvodov ni dovoljeno.

(a)

Razen če se uporabijo ribje olje ali topljene maščobe, proizvedene v skladu z oddelkom VIII oziroma XII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, se maščobne frakcije živalskih stranskih proizvodov najprej predelajo ob uporabi:

(b)

Maščobno frakcijo je treba ločiti od beljakovin, v primeru maščob iz prežvekovalcev, namenjenih sežigu v drugem obratu, pa je treba netopne nečistoče odstraniti do ravni 0,15 masnega %.

(c)

Po postopku v skladu z (a) in (b) je treba maščobe:

(d)

Sežiganje snovi živalskega izvora, ki niso živalske maščobe, ni dovoljeno.

(e)

Sežiganje maščob, proizvedenih iz snovi kategorije 1 in kategorije 2, se mora izvesti v istem obratu, v katerem je maščoba predelana s ciljem, da se proizvedena energija izkoristi za predelovalni postopek. Pristojni organ lahko dovoli prenos navedene maščobe v druge obrate za sežiganje, če:

(f)

Sežiganje se izvaja v skladu z zakonodajo Unije na področju varstva okolja, zlasti ob upoštevanju standardov navedene zakonodaje glede najboljših tehnik, ki so na voljo za nadzor in spremljanje izpustov.

(a)

Živalski stranski proizvodi se naložijo v pretvornik in nato osem ur obdelujejo pri temperaturi 80 °C. V tem času se velikost snovi stalno zmanjšuje z uporabo ustrezne opreme za mehansko abrazijo.

(b)

Nato se snov vsaj dve uri obdeluje pri temperaturi 100 °C.

(c)

Velikost delcev snovi, ki nastane, ne sme biti večja od 20 milimetrov.

(d)

Živalski stranski proizvodi se obdelujejo tako, da se zahteve glede časa, temperature in tlaka, določene v točkah (a) in (b), dosežejo sočasno.

(e)

Med toplotno obdelavo snovi se voda, ki izpareva, stalno odvaja iz prostora za zrak nad biogorivom skozi kondenzator iz nerjavečega jekla. Kondenzat se vsaj eno uro, preden se izpusti kot odpadna voda, vzdržuje pri temperaturi vsaj 70 °C.

(f)

Po toplotni obdelavi snovi se nato biogorivo, ki nastane, iz pretvornika odvede in avtomatično prenese s popolnoma pokritim in zaprtim transporterjem v sežig ali sosežig na isti lokaciji.

(g)

Postopek se opravi na serijski način.

1.

Proizvodi, pridobljeni iz predelave:

2.

Snovi, ki nastanejo pri predelavi v skladu s:

3.

Vsi odpadki, ki nastanejo pri predelavi živalskih stranskih proizvodov v skladu s tem oddelkom, kot so gošča, vsebina filtrov, pepel in presnovni ostanki, se odstranijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 in to uredbo.

1.

Obrat za bioplin mora biti opremljen z enoto za pasterizacijo/higienizacijo, ki je ni mogoče obiti, za živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, ki se dovajajo z velikostjo delcev snovi pred vstopom v enoto največ 12 mm, in imeti:

2.

Z odstopanjem od točke 1 enota za pasterizacijo/higienizacijo ni obvezna za obrate za pridobivanje bioplinov, ki predelujejo samo:

3.

Če je obrat za pridobivanje bioplina na posesti ali poleg nje, kjer so rejne živali, in ne uporablja le gnoja, mleka ali kolostruma teh živali, mora biti obrat oddaljen od območja, na katerem se zadržujejo te živali.

Razdalja se določi tako, da se preprečijo kakršna koli nesprejemljiva tveganja za prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali, iz obrata za pridobivanje bioplinov.

V vsakem primeru pa mora biti med obratom za pridobivanje bioplinov in živalmi ter njihovo krmo in steljo popolna fizična ločitev, po potrebi ograja.

4.

Vsak obrat za pridobivanje bioplinov mora imeti lasten laboratorij ali uporabljati zunanji laboratorij. Laboratorij mora biti opremljen za izvajanje potrebnih analiz in ga mora odobriti pristojni organ, mora biti akreditiran v skladu z mednarodno priznanimi standardi ali pa mora biti pod rednim nadzorom pristojnega organa.

1.

Obrat za kompostiranje mora biti opremljen z zaprtim reaktorjem ali zaprtim območjem za kompostiranje, ki ga ni mogoče obiti, za živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, ki se dovajajo v obrat, in imeti naslednje:

2.

Z odstopanjem od točke 1 se lahko dovolijo drugačni sistemi kompostiranja pod pogojem, da:

3.

Če je obrat za kompostiranje na posesti ali poleg nje, kjer so rejne živali, in ne uporablja le gnoja, mleka ali kolostruma teh živali, mora biti obrat za kompostiranje oddaljen od območja, na katerem se zadržujejo te živali.

Razdalja se določi tako, da se preprečijo kakršna koli nesprejemljiva tveganja za prenos bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali, iz obrata za kompostiranje.

V vsakem primeru pa mora biti med obratom za kompostiranje in živalmi ter njihovo krmo in steljo popolna fizična ločitev, po potrebi ograja.

4.

Vsak obrat za kompostiranje mora imeti lasten laboratorij ali uporabljati zunanji laboratorij. Laboratorij mora biti opremljen za izvajanje potrebnih analiz in ga mora odobriti pristojni organ, mora biti akreditiran v skladu z mednarodno priznanimi standardi ali pa mora biti pod rednim nadzorom pristojnega organa.

1.

Stranske živalske proizvode je treba predelati kar najhitreje po prispetju v obrat za pridobivanje bioplinov ali obrat za kompostiranje. Do obdelave morajo biti pravilno uskladiščeni.

2.

Kontejnerje, posode in prevozna sredstva, uporabljene za prevoz neobdelanih snovi, je treba očistiti in razkužiti na posebej določenem območju.

Navedeno območje mora biti na takem mestu ali biti oblikovano tako, da se prepreči tveganje kontaminacije obdelanih proizvodov.

3.

Sistematično je treba izvajati preventivne ukrepe za zaščito pred pticami, glodavci, mrčesom in drugimi škodljivci.

V ta namen je treba uporabljati dokumentirani program zatiranja škodljivcev.

4.

Za vse dele obrata je treba uvesti in dokumentirati postopke čiščenja. Za čiščenje morajo biti na voljo primerna oprema in čistila.

5.

Nadzor higiene mora zajemati tudi redne kontrolne preglede okolja in opreme. Razporede kontrolnih pregledov in rezultate pregledov je treba dokumentirati.

6.

Naprave in opremo je treba ohranjati v dobrem operativnem stanju in v rednih razdobjih umerjati merilno opremo.

7.

Ravnanje s presnovnimi ostanki in kompostom ter njihovo skladiščenje v obratu za pridobivanje bioplinov ali obratu za kompostiranje morata potekati tako, da se prepreči ponovna kontaminacija.

1.

Za snovi kategorije 3, uporabljene kot surovina v obratu za pridobivanje bioplinov, opremljenem z enoto za pasterizacijo/higienizacijo, je treba uporabiti naslednje minimalne zahteve:

Vendar se lahko mleko, proizvodi na osnovi mleka, proizvodi, pridobljeni iz mleka, kolostrum in izdelki s kolostrumom kategorije 3 uporabljajo brez pasterizacije/higienizacije kot surovina v obratu za pridobivanje bioplinov, če pristojni organ meni, da ne pomenijo tveganja za širjenje katere koli nevarne prenosljive bolezni, ki se prenaša na ljudi ali živali.

Minimalne zahteve, določene v točkah (b) in (c), veljajo tudi za snovi kategorije 2, ki se dovajajo v obrat za pridobivanje bioplinov brez predhodne predelave v skladu s členom 13(e)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

2.

Za snovi kategorije 3, uporabljene kot surovina v obratu za kompostiranje, je treba uporabiti naslednje minimalne zahteve:

Minimalne zahteve, določene v točkah (b) in (c), veljajo tudi za snovi kategorije 2, ki se kompostirajo brez predhodne predelave v skladu s členom 13(e)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009.

1.

Pristojni organ lahko dovoli uporabo parametrov, ki niso določeni v točki 1 oddelka 1 poglavja I in ki niso standardizirani parametri pretvorbe, če prosilec za tako uporabo dokaže, da se s temi parametri zagotovi ustrezno zmanjšanje bioloških tveganj. Prikaz vsebuje odobritev, ki se izvede v skladu z naslednjimi zahtevami:

2.

Z odstopanjem od točke 1 lahko pristojni organ do sprejetja pravil, navedenih v členu 15(2)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 1069/2009, dovoli uporabo posebnih zahtev, ki niso določene v tem poglavju, pod pogojem, da zagotavljajo enak učinek glede zmanjšanja povzročiteljev bolezni, za:

3.

Če so snovi iz točke 2(b) ali pridobljeni proizvodi iz člena 10(g) Uredbe (ES) št. 1069/2009 edina vhodna snov živalskega izvora, ki se obdeluje v obratu za pridobivanje bioplinov ali kompostiranje, lahko pristojni organ dovoli uporabo posebnih zahtev, ki niso določene v tem poglavju, če:

4.

Nosilci dejavnosti lahko dajejo na trg presnovne ostanke in kompost, ki so bili predelani v skladu s parametri, ki jih je odobril pristojni organ:

1.

Pri tem je v primeru točke (a) ali (b):

2.

Presnovni ostanki ali kompost, ki niso skladni z zahtevami iz tega oddelka, se ponovno predelajo v bioplin ali kompost, pri salmoneli pa se z njimi ravna in jih odstrani v skladu z navodili pristojnega organa.

1.

Nosilci dejavnosti zagotovijo, da pošiljke raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev spremlja komercialni dokument, v katerem mora biti navedeno naslednje:

2.

Uporabniki, ki ravnajo z raziskovalnimi in diagnostičnimi vzorci, sprejmejo vse potrebne ukrepe, da preprečijo širjenje bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali, med ravnanjem s snovmi pod njihovim nadzorom, zlasti z uporabo dobre laboratorijske prakse.

3.

Prepovedana je kakršna koli nadaljnja uporaba raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev za namene, ki niso navedeni v točki 38 Priloge I.

4.

Raziskovalne in diagnostične vzorce ter vse proizvode, pridobljene z uporabo teh vzorcev, ki se ne hranijo za referenčne namene, je treba odstraniti:

5.

Uporabniki, ki ravnajo z raziskovalnimi in diagnostičnimi vzorci, vodijo evidenco pošiljk takih vzorcev.

V evidenci morajo biti navedeni informacije iz točke 1 ter datum in način odstranjevanja vzorcev ter kakršnih koli pridobljenih proizvodov.

6.

Z odstopanjem od točk 1, 4 in 5 lahko pristojni organ sprejme ravnanje in odstranjevanje raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev za izobraževalne namene pod drugimi pogoji, ki preprečujejo kakršna koli nesprejemljiva tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali.

1.

Trgovski vzorci in razstavni predmeti se lahko prevažajo, uporabljajo in odstranjujejo le v skladu s točkami od 1 do 4 in 6 oddelka 1.

2.

Trgovski vzorci, ki se ne hranijo za referenčne namene, se po opravljenih posebnih študijah ali analizah:

3.

Razstavni predmeti se po opravljeni razstavi ali umetniški dejavnosti ponovno odpremijo v državo članico izvora oziroma odpremijo ali odstranijo v skladu s točko 2.

1.

Živalske stranske proizvode je treba prevažati do uporabnikov ali v zbirne centre v skladu z oddelkoma 1 in 3 poglavja I Priloge VIII.

2.

Zbirne centre mora registrirati pristojni organ, če:

3.

Države članice lahko dovolijo uporabo predelovalnega obrata za snovi kategorije 2 kot zbirnega centra.

4.

Upravljavci zbirnih centrov, ki oskrbujejo končne uporabnike s snovmi, razen z živalskimi stranskimi proizvodi, ki izhajajo iz vodnih živali in vodnih nevretenčarjev, morajo zagotoviti, da so obdelane po enem od naslednjih postopkov:

1.

Pristojni organ lahko dovoli uporabo snovi kategorije 1 iz člena 18(2)(b) Uredbe (ES) št. 1069/2009 za krmljenje naslednjih ogroženih in zaščitenih živalskih vrst na postajah za krmljenje pod naslednjimi pogoji:

2.

Kadar država članica zaprosi Komisijo za vključitev v seznam iz točke 1(a), mora predložiti:

1.

Pristojni organ se mora na podlagi ocene posebnih razmer zadevne živalske vrste in njenega habitata prepričati, da se bo izboljšalo stanje ohranjenosti živalske vrste.