14.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 343/78

(1)

Usposabljanje in izdajanje spričeval pomorščakom ureja Konvencija o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov (v nadaljnjem besedilu: Konvencija STCW) Mednarodne pomorske organizacije (IMO) iz leta 1978, ki je začela veljati leta 1984 in je bila bistveno spremenjena leta 1995.

(2)

Konvencija STCW je bila v zakonodajo Unije prvič vključena z Direktivo Sveta 94/58/ES z dne 22. novembra 1994 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (3). Pravila Unije o usposabljanju in izdajanju spričeval pomorščakom so bila pozneje prilagojena naknadnim spremembam Konvencije STCW, vzpostavljen pa je bil skupni mehanizem Unije za priznavanje sistemov usposabljanja in izdaje spričeval pomorščakom v tretjih državah. Navedena pravila so, kot posledica prenovitve, vsebovana v Direktivi 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(3)

Leta 2010 je bilo v Manili srečanje Konference pogodbenic Konvencije STCW, na katerem so bile sprejete bistvene spremembe Konvencije STCW (v nadaljnjem besedilu: manilske spremembe), in sicer v zvezi s preprečevanjem goljufij s spričevali, zdravstvenimi standardi, usposabljanjem na področju varnosti, vključno s piratstvom in oboroženimi ropi, ter usposabljanjem na področju tehnologije. Manilske spremembe so uvedle tudi zahteve za kvalificirane pomorščake in določile nove strokovne profile, na primer častnike elektrotehnike.

(4)

Vse države članice so pogodbenice Konvencije STCW in nobena ni nasprotovala manilskim spremembam v skladu s predvidenim postopkom. Države članice bi morale zato svoje nacionalne predpise uskladiti z manilskimi spremembami. Preprečiti bi bilo treba kolizijo med mednarodnimi obveznostmi držav članic in njihovimi obveznostmi na ravni Unije. Ob upoštevanju globalne narave pomorskega prometa bi bilo treba zagotavljati tudi usklajenost pravil Unije o usposabljanju in izdaji spričeval pomorščakom z mednarodnimi pravili. Zato bi bilo treba spremeniti več določb Direktive 2008/106/ES, da bodo odražale manilske spremembe.

(5)

Izboljšano usposabljanje pomorščakov bi moralo zajemati ustrezno teoretično in praktično usposabljanje za zagotovitev, da so pomorščaki usposobljeni za doseganje varnostnih standardov ter se lahko odzivajo na nevarnosti in nujne primere.

(6)

Oblikovati in izvajati bi bilo treba standarde kakovosti in sisteme standardov kakovosti, pri čemer se po potrebi upoštevajo Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o vzpostavitvi evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (5) ter s tem povezani ukrepi, ki so jih sprejele države članice.

(7)

Evropski socialni partnerji so se dogovorili o minimalnem času počitka, ki velja za pomorščake, za izvajanje navedenega sporazuma pa je bila sprejeta Direktiva 1999/63/ES (6). Navedena direktiva dopušča tudi možnost za odobritev izjem glede minimalnega časa počitka za pomorščake. Kljub temu bi morala biti možnost za odobritev izjem omejena z vidika najdaljšega trajanja, pogostosti in področja uporabe. Cilj manilskih sprememb je med drugim bil določiti objektivne omejitve izjem glede minimalnega časa počitka za osebje, ki opravlja ladijsko stražarjenje, in pomorščake, ki opravljajo naloge na področju varnosti in preprečevanja onesnaževanja, da bi preprečili utrujenost. Manilske spremembe bi bilo treba vključiti v Direktivo 2008/106/ES, tako da bi zagotovili skladnost z Direktivo 1999/63/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/13/ES (7).

(8)

Direktiva 2009/13/ES, ki dodatno priznava pomen določitve minimalnih zahtev, ki urejajo delovne in življenjske pogoje vseh pomorščakov, bo začela veljati, kakor je zapisano v njej, tj. ko bo začela veljati Konvencija o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006.

(9)

Direktiva 2008/106/ES vsebuje tudi mehanizem za priznavanje sistemov usposabljanja in izdajanja spričeval pomorščakom v tretjih državah. Priznanje odobri Komisija v skladu s postopkom, v katerem Komisiji pomagata Evropska agencija za pomorsko varnost (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ustanovljena z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega Parlamenta in Sveta (8), ter Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljen z Uredbo (ES) št. 2099/2002 Evropskega Parlamenta in Sveta (9). Izkušnje, pridobljene z uporabo navedenega postopka, pa kažejo, da bi ga bilo treba spremeniti, in sicer v zvezi z rokom za odločitev Komisije. Ker priznavanje zahteva, da Agencija opravi inšpekcijski pregled, ki ga je treba načrtovati in izvesti, v večini primerov pa vključuje tudi bistvene prilagoditve sistema zadevne tretje države zahtevam Konvencije STCW, celotnega postopka ni mogoče zaključiti v treh mesecih. Na podlagi izkušenj se zdi, da je realnejši časovni okvir 18 mesecev. Rok za odločitev Komisije bi bilo treba zato ustrezno spremeniti, obenem pa zaradi prilagodljivosti ohraniti možnost, da država članica, ki priznanje zahteva, začasno prizna STCW sistem tretje države. Poleg tega se določbe o priznavanju poklicnih kvalifikacij iz Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (10) ne uporabljajo za priznavanje spričeval pomorščakov v skladu z Direktivo 2008/106/ES.

(10)

Razpoložljivi statistični podatki o pomorščakih v Uniji so nepopolni in pogosto netočni, kar otežuje oblikovanje politik za ta sektor. Podrobni podatki o izdajanju spričeval pomorščakom tega problema ne morejo popolnoma rešiti, vendar bi bili nedvomno koristni. V skladu s Konvencijo STCW morajo pogodbenice voditi registre vseh spričeval in overitev ter ustreznih ponovnih potrditev veljavnosti ali drugih ukrepov, ki vplivajo nanje. Države članice morajo voditi register izdanih spričeval in overitev. Da bi se zagotovili čim bolj popolni podatki o stanju zaposlovanja v Uniji in zgolj z namenom, da bi olajšali oblikovanje politik v državah članicah in Komisiji, bi bilo treba od držav članic zahtevati, da Komisiji pošiljajo izbrane podatke, ki so že na voljo v njihovih registrih spričeval o usposobljenosti pomorščakov. Ti podatki bi se morali sporočati le za statistične analize in se ne smejo uporabljati v upravne ali pravne namene ali namene preverjanja. Ti podatki morajo biti usklajeni z zahtevami Unije za varstvo podatkov in zato bi bilo treba vključiti ustrezno določbo v Direktivo 2008/106/ES.

(11)

Rezultate analize teh podatkov bi bilo treba uporabiti pri predvidevanju gibanj na trgu dela, da bi izboljšali možnosti pomorščakov pri načrtovanju poklicne poti ter izkoriščanju priložnosti, ki jih ponujata poklicno izobraževanje in usposabljanje. Ti rezultati bi morali prispevati tudi k izboljšanju poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

(12)

Da bi se podatki o pomorski stroki zbirali skladno z njenim razvojem in razvojem tehnologije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s prilagoditvami Priloge V k Direktivi 2008/106/ES. Uporaba takih delegiranih aktov bi morala biti omejena le na primere, ko bi bilo treba zaradi sprememb Konvencije in Kodeksa STCW spremeniti navedeno prilogo. Poleg tega taki delegirani akti ne bi smeli spreminjati določb o zagotavljanju podatkov v anonimni obliki iz navedene priloge. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(13)

Za pomorski sektor Unije je značilno zelo kakovostno pomorsko znanje, ki je eden od stebrov njegove konkurenčnosti. Kakovost usposabljanja pomorščakov je pomembna za konkurenčnost tega sektorja in za povečanje privlačnosti pomorskih poklicev med državljani Unije, zlasti mladimi.

(14)

V podporo standardom kakovosti pri usposabljanju pomorščakov je treba izboljšati ukrepe za preprečevanje ponarejanja spričeval o usposobljenosti in visoki strokovni usposobljenosti.

(15)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Direktive 2008/106/ES so bila na Komisijo prenesena izvedbena pooblastila na področju usposabljanja in izdajanja spričeval pomorščakom. Iz enakih razlogov bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila tudi v zvezi s statističnimi podatki o pomorščakih, ki bi jih države članice morale posredovati Komisiji. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (11).

(16)

Za sprejetje tehničnih zahtev, potrebnih za zagotovitev ustreznega upravljanja statističnih podatkov iz Priloge V k Direktivi 2008/106/ES, ter za sprejetje izvedbenih sklepov o priznanju in preklicu priznanja sistemov STCW tretjih držav bi se moral uporabljati postopek pregleda.

(17)

Manilske spremembe so začele veljati 1. januarja 2012, vendar pa se lahko do 1. januarja 2017 uporabijo prehodne določbe. Da bi se omogočil nemoten prehod na nova pravila, bi morala ta direktiva določiti enake prehodne določbe, kot so tiste, določene z manilskimi spremembami.

(18)

Odbor za pomorsko varnost IMO je na svojem 89. zasedanju opozoril, da so potrebna pojasnila glede izvajanja manilskih sprememb, pri tem pa je treba upoštevati prehodne ureditve, ki so v manilskih spremembah določene, in Resolucijo 4 Konference STCW, v kateri je zapisano, da je treba popolno skladnost doseči do 1. januarja 2017. Tovrstno pojasnilo je v STCW.7/Circ.16 in STCW.7/Circ.17 (okrožnice IMO). Zlasti v okrožnici STCW.7/Circ.16 je navedeno, da v primeru pomorščakov, ki jim je bilo spričevalo izdano v skladu z določbami Konvencije STCW, ki so se uporabljale neposredno pred 1. januarjem 2012, in ki ne izpolnjujejo zahtev manilskih sprememb, pa tudi v primeru pomorščakov, ki so začeli opravljati odobreno delo na ladjah, obiskovati odobren program izobraževanja in usposabljanja ali odobren tečaj usposabljanja pred 1. julijem 2013, spričevala, katerih veljavnost je bila že podaljšana, po 1. januarju 2017 ne bi več smela biti veljavna.

(19)

Izogniti bi se bilo treba dodatnim zamudam pri vključevanju manilskih sprememb v zakonodajo Unije, da se ohrani konkurenčnost pomorščakov Unije in varnost na krovu ladij, ki jo je treba vzdrževati z rednim usposabljanjem.

(20)

Zaradi enotnega izvajanja manilskih sprememb v Uniji je priporočljivo, da bi države članice pri prenosu te direktive upoštevale smernice iz okrožnic IMO STCW.7/Circ.16 in STCW.7/Circ.17.

(21)

Ker cilja te direktive, in sicer uskladitev sedanjih pravil Unije z mednarodnimi pravili o usposabljanju in izdajanju spričeval pomorščakom, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega ukrepanja lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(22)

Direktivo 2008/106/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

člen 1 se spremeni:

2.

v členu 3 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so pomorščaki, ki delajo na ladjah, navedenih v členu 2, usposobljeni najmanj v skladu z zahtevami Konvencije STCW, kakor določa Priloga I k tej direktivi, in da imajo spričevala, kakor so določena v točkah 36 in 37 člena 1, in/ali listinske dokaze, kakor so določeni v točki 38 člena 1.“;

3.

člen 4 se črta;

4.

člen 5 se spremeni:

5.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 5a

Podatki za Komisijo

Vsaka država članica Komisiji vsako leto zagotovi podatke, navedene v Prilogi V k tej direktivi, o spričevalih o usposobljenosti, overitvah, ki potrjujejo priznanje spričeval o usposobljenosti, in – prostovoljno – spričevalih o visoki strokovni usposobljenosti, izdanih mornarjem v skladu s poglavji II, III in VII iz Priloge h Konvenciji STCW; ti podatki se posredujejo le za statistične analize ter jih uporabljajo le države članice in Komisija pri oblikovanju politik.“;

6.

člen 7 se spremeni:

7.

v členu 8 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice sprejmejo in izvršujejo ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij in drugih nezakonitih ravnanj v zvezi z izdanimi spričevali in overitvami ter predpišejo kazni, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.“;

8.

člen 9 se spremeni:

9.

člen 10 se spremeni:

10.

člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Zdravstveni standardi

1.   Vsaka država članica določi standarde zdravstvenega stanja za pomorščake in postopke za izdajo zdravniškega spričevala v skladu s tem členom in oddelkom A-I/9 Kodeksa STCW, pri čemer se po potrebi upošteva oddelek B-I/9 tega kodeksa.

2.   Vsaka država članica zagotovi, da so za presojo zdravstvenega stanja pomorščakov odgovorni zdravniki, ki jih je priznala za zdravstvene preglede pomorščakov v skladu z oddelkom A-I/9 Kodeksa STCW.

3.   Vsak pomorščak, ki ima spričevalo o usposobljenosti ali spričevalo o visoki strokovni usposobljenosti, izdano v skladu z določbami Konvencije STCW, in dela na ladji, ima tudi veljavno zdravniško spričevalo, izdano v skladu s tem členom in oddelkom A-I/9 Kodeksa STCW.

4.   Kandidati za pridobitev zdravniškega spričevala morajo:

5.   Zdravniška spričevala veljajo največ dve leti, če je pomorščak mlajši od 18 let, pa največ eno leto.

6.   Če zdravniško spričevalo preneha veljati v času plovbe, se uporablja pravilo I/9 iz Priloge h Konvenciji STCW.

7.   Država članica lahko v nujnih primerih pomorščaku dovoli opravljanje dela brez veljavnega zdravniškega spričevala. V takih primerih se uporablja pravilo I/9 iz Priloge h Konvenciji STCW.“;

11.

člen 12 se spremeni:

12.

v členu 13 se črta odstavek 2;

13.

člen 14 se spremeni:

14.

člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Delovna sposobnost

1.   Države članice za preprečitev utrujenosti:

2.   Države članice zaradi preprečevanja zlorabe drog in alkohola poskrbijo za določitev ustreznih ukrepov v skladu z določbami iz tega člena.

3.   Države članice upoštevajo nevarnost, ki jo povzroča utrujenost pomorščakov, zlasti tistih, ki so odgovorni za varno obratovanje ladje.

4.   Vsem osebam, ki so jim dodeljene naloge častnika ladijske straže ali mornarja v sestavi ladijske straže, in osebam, ki so jim dodeljene naloge na področju varnosti, preprečevanja onesnaževanja in varovanja, je treba omogočiti:

5.   Ure počitka smejo biti razdeljene v največ dve obdobji, od katerih mora eno trajati najmanj šest ur, presledki med zaporednimi obdobji počitka pa ne smejo biti daljši od 14 ur.

6.   Zahtev po počitku, ki jih določata odstavka 4 in 5, ni treba izpolnjevati v izrednih razmerah ali drugih izjemnih pogojih obratovanja. Zbori, požarne in reševalne vaje ter urjenja, predpisana z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi ter z mednarodnimi sporazumi, se opravijo tako, da minimalno motijo počitek in ne povzročajo utrujenosti.

7.   Države članice zahtevajo, da se razpored ladijske straže objavi na lahko dostopnem mestu. Razpored se pripravi v standardizirani obliki v jeziku ali jezikih, ki se uporabljajo pri delu na ladji, in v angleščini.

8.   Kadar je pomorščak v pripravljenosti na poziv, na primer, kadar v prostoru s stroji ni osebja, dobi ustrezen nadomestni počitek, če običajni počitek zmoti poziv na delo.

9.   Države članice zahtevajo, da se evidenca dnevnih ur počitka pomorščakov vodi v standardizirani obliki, v jeziku ali jezikih, ki se uporabljajo pri delu na ladji, in v angleščini, kar omogoča spremljanje in preverjanje upoštevanja tega člena. Pomorščaki dobijo kopijo evidence, ki se nanaša nanje, potrdita jo poveljnik ladje ali njegov pooblaščenec in pomorščaki.

10.   Ne glede na pravila, določena v odstavkih 3 do 9, ima poveljnik ladje pravico od pomorščaka zahtevati, da opravi toliko delovnih ur, kolikor jih zahteva trenutna varnost ladje, oseb na ladji ali tovora ali pomoč drugim ladjam ali osebam v stiski na morju. Zato ima poveljnik ladje pravico, da začasno ne upošteva urnika počitka in zahteva, da pomorščak opravi toliko delovnih ur, kolikor je potrebnih, da se stanje normalizira. Takoj ko je to po normalizaciji stanja izvedljivo, poveljnik ladje vsakemu pomorščaku, ki je v predvidenem času počitka delal, zagotovi primeren počitek.

11.   Ob obveznem upoštevanju splošnih načel varovanja zdravja in varnosti delavcev in v skladu z Direktivo 1999/63/ES lahko države članice sprejmejo nacionalne zakone, predpise ali postopke, na podlagi katerih lahko pristojni organi odobrijo ali registrirajo kolektivne pogodbe, ki dovoljujejo izjeme glede zahtevanih ur počitka v točki (b) odstavka 4 in odstavku 5 tega člena, če čas počitka ni krajši od 70 ur v vsakem obdobju sedmih dni, in upoštevajo omejitve iz odstavkov 12 in 13 tega člena. Take izjeme v največji možni meri spoštujejo določene standarde, lahko pa upoštevajo pogostejše ali daljše dopuste ali odobritev nadomestnega dopusta za pomorščake na straži ali pomorščake, ki delajo na ladjah kratke plovbe. Pri izjemah se v čim večji meri upoštevajo navodila glede preprečevanja utrujenosti, opredeljena v oddelku B-VIII/1 Kodeksa STCW. Izjeme glede najmanjšega števila ur počitka, določenega v točki (a) odstavka 4 tega člena, niso dovoljene.

12.   Izjeme iz odstavka 11 glede tedenskega počitka, ki ga določa točka (b) odstavka 4, so dovoljene za največ dva zaporedna tedna. Presledki med dvema obdobjema izjem na ladji ne smejo biti krajši od dvojnega trajanja izjeme.

13.   V okviru morebitnih izjem glede odstavka 5, ki so navedene v odstavku 11, se lahko minimalne ure počitka v katerem koli 24-urnem obdobju, ki jih določa točka (a) odstavka 4, razdelijo na največ tri obdobja počitka, od katerih mora eno trajati najmanj šest ur, od preostalih dveh pa nobeno ne sme biti krajše od ene ure. Presledki med zaporednimi obdobji počitka ne smejo biti daljši od 14 ur. Izjeme ne smejo trajati več kot dve 24-urni obdobji v katerem koli obdobju sedmih dni.

14.   Zaradi preprečevanja zlorabe alkohola države članice določijo zgornjo mejo 0,05 % koncentracije alkohola v krvi (BAC) ali 0,25 mg alkohola v litru izdihanega zraka ali količino alkohola, ki povzroči takšno koncentracijo alkohola, za poveljnike ladij, častnike in druge pomorščake pri opravljanju dodeljenih nalog s področja varnosti ali varovanja morskega okolja.“;

15.

v členu 17(1) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

16.

člen 19 se spremeni:

17.

v členu 20 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6.   Komisija sprejme sklep o preklicu priznanja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 28(2). Zadevne države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za izvedbo sklepa.“;

18.

v členu 22 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Na ladjah, ki so v pristaniščih države članice, se ne glede na njihovo zastavo – razen na ladjah, ki so izključene na podlagi člena 2 – izvede pomorska inšpekcija; častniki z ustreznimi pooblastili zadevne države članice preverijo, ali imajo vsi pomorščaki, ki delajo na ladji in od katerih se zahtevajo spričevalo o usposobljenosti in/ali spričevalo o visoki strokovni usposobljenosti in/ali listinski dokazi v skladu s Konvencijo STCW, tudi v resnici takšno spričevalo o usposobljenosti ali veljavno posebno dovoljenje in/ali spričevalo o visoki strokovni usposobljenosti in/ali listinski dokaz.“;

19.

v členu 23(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

20.

v členu 23 se odstavek 2 spremeni:

21.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 25a

Podatki za statistične namene

1.   Države članice pošljejo Komisiji podatke, navedene v Prilogi V, le za namene statistične analize. Ti podatki se ne smejo uporabljati v upravne ali pravne namene ali namene preverjanja in jih lahko uporabljajo le države članice in Komisija pri oblikovanju politik.

2.   Države članice zagotovijo te podatke Komisiji vsako leto v elektronski obliki in vključijo podatke, registrirane do 31. decembra prejšnjega leta. Države članice obdržijo vse lastninske pravice do teh podatkov v neobdelani obliki. Obdelane statistike na podlagi teh podatkov so javno dostopne v skladu z določbami o preglednosti in varstvu informacij iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1406/2002.

3.   Da se zagotovi varstvo osebnih podatkov, države članice vse osebne podatke iz Priloge V Komisiji posredujejo v anonimni obliki, kar storijo s programsko opremo, ki jo zagotovi ali odobri Komisija. Komisija uporabi le te podatke v anonimni obliki.

4.   Države članice in Komisija zagotovijo, da so merila za zbiranje, posredovanje, hrambo, analiziranje in širjenje takih informacij oblikovana tako, da je možno izvesti statistično analizo.

Komisija za namene prvega pododstavka sprejme podrobne ukrepe v zvezi s tehničnimi zahtevami, potrebnimi za zagotovitev ustreznega upravljanja statističnih podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 28(2).“;

22.

člen 27 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 27

Sprememba

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27a za spremembo Priloge V k tej direktivi glede posebne in zadevne vsebine ter podrobnosti podatkov, ki jih morajo sporočati države članice, pod pogojem, da so ti akti omejeni na upoštevanje sprememb Konvencije in Kodeksa STCW ter spoštovanje zaščitnih ukrepov glede varstva podatkov. S temi delegiranimi akti ni mogoče spreminjati določb o zagotavljanju podatkov v anonimni obliki iz člena 25a(3).“;

23.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 27a

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 27 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 3. januarja 2013. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje do 4. aprila 2017. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz člena 27 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 27, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

24.

člen 28 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 28

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljen z Uredbo (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (12). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (13).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

25.

člen 29 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 29

Kazni

Države članice določijo sisteme kazni za kršitve nacionalnih predpisov, ki so bili sprejeti na podlagi členov 3, 5, 7, 9 do 15, 17, 18, 19, 22, 23 in 24 ter Priloge I, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje izvajanja teh kazni. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.“;

26.

člen 30 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 30

Prehodne določbe

Za tiste pomorščake, ki začnejo opravljati odobreno delo na ladjah, obiskovati odobren program izobraževanja in usposabljanja ali odobren tečaj usposabljanja pred 1. julijem 2013, lahko država članica do 1. januarja 2017 še naprej izdaja, priznava in overja spričevala o usposobljenosti v skladu z zahtevami te direktive, kakor so bile pred 3. januarjem 2013.

Države članice lahko do 1. januarja 2017 podaljšujejo in ponovno potrjujejo veljavnost spričeval o usposobljenosti in overitve v skladu z zahtevami te direktive, kakor so bile pred 3. januarjem 2013.“;

27.

člen 33 se črta;

28.

ta točka ne zadeva slovenske različice;

29.

priloge se spremenijo: